RE: Ah ta poporodna depresija....

RE: Ah ta poporodna depresija.... (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Po porodu

Sporočilo

Jada82 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (2.3.2010 18:06:31)
Punce, evo, še ena taka, ki jo očitno daje poporodna otožnost ... danes je 9. dan po porodu, jaz pa kar jokam ... Otika, isto je pri meni, dojenje nama ni steklo .... jaz si načrpam max. 10 ml mleka s črpalko, vmes dajem še tamalo malo na prsa ... drugače smo na adaptiranem mleku ... že v P so ji ga dajali. Pa tamala tudi ni imela pravega sesalnega refleksa, je takoj zaspala ... No, zdaj pa me grozno muči ta otožnost ... nekako materinstvo ni to, kar sem si predstavljala. Saj so vsi pravili, naj se poslovim od spanca, ampak enostavno si to ne moreš predstavljati, dokler ne doživiš. Vsako noč jo moram na 3 ure buditi ... kar pomeni, da potem več kot pol ure jemo in potem še rabimo veliko časa, da nazaj zaspimo, pa še to jo imam kar pri sebi, ker v posteljici sploh ne bi zaspala. Spim temu primerno kvalitetno ... po dve ure ali manj. To me ubija. V bistvu se od poroda še nisem naspala. V P nisem spala skor nič ... če je že moja spala, od sosede ni in obratno ... Pa še porod je trajal celo noč, tako da že takrat nisem spala .... grozno je .... In enostavno ne čutim tiste brezpogojne ljubezni ... zdi se mi, da sem cel dan z njo, vse kar delam se vrti okoli nje, poskušam jo uspavati, jaz ne morem spati, niti čez dan, ker vsak njen vzdihljaj me zbudi in že gledam, ali se zbuja ... potem smo pa že tako blizu tistim trem uram, ko jo je spet treba zbuditi, da se mi ne splača zaspat .... Zdi se mi, da je življenja konec in da ga nisem dovolj izkoristila. Prejšnje leto sva z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] celo leto obnavljala stanovanje in se je vse vrtelo okoli tega, nisva si nič privoščila, nikamor šla, zdaj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] ... enostavno se mi zdi, da sva premalo uživala ... saj to sem si želela, zdaj pa vidim, da ni tako fajn ... In potem me je groza, kakšna mama sem, kakšna oseba ... pa takooooo sem si želela otroka. Zdaj pa ni nekega pravega zadovoljstva ... ojoj. Je še kakšno upanje zame? Kdaj se te stvari umirijo? Kdaj postane luštno? Hvala, ker delite z mano .... mi pomaga, da vidim, da nisem sama. Ja, drugače se pa čisto tako počutim, kot je zgoraj napisala Endrina ... hm.

Anonimen -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (2.3.2010 18:31:08)
Jadica draga moja, prosim ne bit tako stroga do sebe! Ne morš od sebe pričakovat, da se boš v novi vlogi takoj znašla in to po tem, ko se ti je življenje obrnilo na glavo in še malo naprej. Nobena mamica ni pri prvem otroku takoj vsa srečna z vajetmi trdno v rokah ... kako le, ko pa si "porinjen" v neko situacijo s katero se srečaš prvič v življenju. Vse bo še ok, pa glede na to, da dojenje ni čisto steklo, si mogoče lahko privoščiš luksuz, ki si ga doječe mamice ne morejo, namreč kako noč lahko tvoj partner za otročka poskrbi, mu da flaško ga previje, ti pa si odpočij, ker za tvoje zamorjeno stanje je v veliki meri odgovorno predvsem pomanjkanje spanja. Jaz sem to prepozno odkrila in sem pritrogala tole z nespanjem in utrujenostjo tako daleč, da sem zbolela, potem je imel pa moj cel vikend tamalo čez, da sem se jaz spet sestavila. Pa naj ti bo še tako trapasto slišat, ampak res delaj tako: ko bo otrok zaspal, pejt tudi ti spat ... resno ... pa če je to ob 2h popoldne, pa ob 2h popoldne ... čiščenje te bo počakalo, pice in ostalo hrano pa razvažajo na dom (če že mame, tašče ali partnerja ne moreš izkoristit). Daj si mir ... opazuj otroka uživaj v njegovih gibih, zvokih in odmisli kar ni pomembno ... prej ko boš to spoznala prej ti bo postalo vse skupaj lušno. In ja prav SUPER mamica si, samo ne obupavat!!! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka2.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka2.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka2.gif[/image]

Jada82 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (2.3.2010 18:49:44)
Otika, hvala ... spet [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ojej Ja, mogoče res potrebujem samo en konkreten spanec. Ampak kaj ko npr. ko imam čas (prideta mami ali tašča), pa ne morem spat ... kar črviči me po trebuhu ... Edino takole zvečer, ko se moj ukvarja z malo in zakurimo v kaminu, mi rata za kakšno urico zraven zadremat ... Grem še zdaj poskusit. Bo bolje pomoje spet ... Saj zjutraj, ko sem se kar naspala, sem bila prav dobre volje ... potem pa me je spet premagala utrujenost ... Hvala res za odgovor in spodbudo!!!!1 [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Anonimen -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (2.3.2010 18:55:59)
IZVIRNO SPOROČILO: Jada82 ... Ampak kaj ko npr. ko imam čas (prideta mami ali tašča), pa ne morem spat ... Mej se malo rada pa se postavi zase ... mami in tašči lepo povej okvirno kdaj je tamala budna in da naj takrat prideta, ker ti rabiš čas zase, da se odpočiješ ... sem 100%, da te bosta razumeli.

mija.k -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (3.3.2010 7:36:32)
showPicture("2/24/2010 9:46:15 PM",0,0,0,4930807,85) [image]http://www.ringaraja.net/forum/image/board_s.gif[/image] mija.k [image]http://www.ringaraja.net/forum/image/blank.gif[/image] Pozdravljene! Sem Mija Kravos, dijakinja četrtega letnika gimnazije in pri predmetu psihologija pišem maturitetno seminarsko nalogo, z naslovom »Čustva ženske med nosečnostjo in po porodu«. Ker v seminarski nalogi pišem tudi o poporodni depresiji in sem na to temo sestavila tudi vprašalnik, bi mi zelo pomagalo, če bi si vzele minutko časa vse mamice in nanj povsem anonimno odgovorile. Vse zainteresirane mi pišite na mija.kravos@gmail.com ,da vem posredujem vprašalnik. V upanju na vaš odziv, se vam že v naprej zahvaljujem! [image]http://www.ringaraja.net/forum/upfiles/smiley/smiley1.gif[/image]

Zala01 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (3.3.2010 8:24:16)
Jada, jaz mislim, da kar večina mamic čuti isto, kar si ti napisala, pri prvem otroku. Tudi jaz sem pet let nazaj pri mojem prvem falotku. Enostavno nisi pripravljen na vse psihične in fizične napore, ki jih prinese dojenček. Enako, kot so ti že druge napisale, bo minilo in tudi ti boš zaživela, verjemi. Če lahko, res sprejmi vso pomoč sorodnikov, pa se takrat malo spočij. Zaradi dojenja pa se ne sekiraj, tudi meni so oprali možgane 5 let nazaj, pa sem tudi zaradi tega, ker sem mu dodajala, zapadla skoraj v depresijo, pol sem se pa vzela k sebi (z moževo pomočjo) in sprevidela, da isto odraste z AM. Zdaj mojemu januarčku tudi dodajam, pa kaj, lepo se razvija, ni lačen, zato manj siten in jaz bolj spočita. Gledati moraš tudi malo nase, punčka bo sigurno OK[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. In verjamem, da že zaradi tega, ker si tako vse jemlješ k srcu, da si odlična mamica.

Jada82 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (3.3.2010 9:12:12)
Zala, hvala lepa za spodbudne besede!!! Res, vsak nasvet in razumevanje pomaga! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

aprilčica07 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (3.3.2010 10:07:14)
Jada82: bo bolše, boš vidla[sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif] sama sem se soočala z isto stvarjo, ko se je rodil ta prvi. Dojenje ni šlo, bla sem vsa zakompleksana, ker bi kao mogla dojit in bla bla bla, fantek v porodnišnici ni odreagiral na uno mašino, ko so pregledovali sluh in smo mogli hodit vsakih 14 dni na kontrolo, da se ugotovi kaj je na stvari... bla sem neprespana, v skrbeh, totalno sesuta... skratka obupana sama nad sabo... ampak, ko je Jakob pri 2 mesecih končnoo odreagiral na uno mašino za sluh in je blo potrjeno, da sliši, pa ko sem sama s sabo razčistila, da ČE NE DOJIM NISEM NIČ SLABŠA MAMA OD TISTIH, KI DOJIJO, ko sem se malo sama s sabo pomirila, je blo takoj bolše. In tam nekje pri 4 mesecih sem resnično začela uživat kot mama in sem končnoo začutla tisto pravo pravo srečo. HB, da je moj [sm=love.gif] potrpežljiv in mi je res stal bo strani.. [sm=smiley1.gif] Bo minilo, verjemi[sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif]

d4rj4.84 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (3.3.2010 19:14:22)
Jada82 isto kar si ti napisala je bilo pri meni. bila sem skoraj čisto na tleh. motilo me je tudi to da nisem mogla it nikamor. moram rečt da mi je bilo vsak dan bolje. samo govorila sem si to da hvalabogu da je moj sin zdrav in da bom že potrpela teh par mesecev, potem pa bomo lahko vsi 3 lahko kam šli. pa tudi dojenje ni več to kar je včasih bilo. sedaj so mleka tako kakovostna da so mogoče celo boljša od materinega. po mojem mleku je samo hujšal. sedaj je star 3 mesece in že pri dveh smo lahko šli z njim kamor smo hoteli. potrpi še nekaj časa, ta depresija bo minila sama od sebe. sej bo bolje. ko se enkrat navežeš na svojega otročka je potem čisto drugače, vsak dan rajši ga imaš. sedaj si komaj dober teden po porodu, verjemi čez en mesec bo 100 krat bolš.

Jada82 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (4.3.2010 8:07:52)
IZVIRNO SPOROČILO: d4rj4.84 Jada82 isto kar si ti napisala je bilo pri meni. bila sem skoraj čisto na tleh. motilo me je tudi to da nisem mogla it nikamor. moram rečt da mi je bilo vsak dan bolje. samo govorila sem si to da hvalabogu da je moj sin zdrav in da bom že potrpela teh par mesecev, potem pa bomo lahko vsi 3 lahko kam šli. pa tudi dojenje ni več to kar je včasih bilo. sedaj so mleka tako kakovostna da so mogoče celo boljša od materinega. po mojem mleku je samo hujšal. sedaj je star 3 mesece in že pri dveh smo lahko šli z njim kamor smo hoteli. potrpi še nekaj časa, ta depresija bo minila sama od sebe. sej bo bolje. ko se enkrat navežeš na svojega otročka je potem čisto drugače, vsak dan rajši ga imaš. sedaj si komaj dober teden po porodu, verjemi čez en mesec bo 100 krat bolš. Hvala, upam, da res [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

mika -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (4.3.2010 8:55:29)
Oj, Jada. tudi jaz sem mislila, da se nikoli več ne bom naspala. V P sem bila od treh zjutraj in rodila ob 8ih zvečer, potem je pa pupa celo noč jokala. Sej vsi vemo, da dojenčki prinesejo neprespane noči, ne moremo pa vedet kako bomo to doživljale. Ko je pupa spala, sem jaz spala. Sam nisem se pa mogla naspat, ker me je nočno zbujanje ubijalo. Pa zbujanje me še toliko ne bi, ampak vsakič ko je podrla kupček je jokala. Isto čez dan. Nosila sem jo od jutra do večera. Pri 4ih mesecih sem ponoči prenehala s podiranjem kupčka in od takrat je bilo ok. Tudi po dnevi je veliko začela spat in takrat sem spala tudi jaz. Dva meseca sem z njo prespala in sem prišla k sebi. Ko sem se spomnila za nazaj, nisem mogla verjet, da sem preživela. Ampak gre, sicer sem bila kot robot, ampak mine. Ko otrok joka, postaneš nehote nervozna. Ko vidiš, da te lovi, vdihni in se pomiri, potem bo tudi pupa lažje zaspala. Ti pa vrejamem, da ti je toliko bolj naporno, ker moraš delat flaško in vstajat. vse hudo bo minilo. boš videla koooooliko lepih trenutkov boste deležni in dopustov in vsega kar si želiš. Mesec - dva še, pa bo. Sploh ko bo začela opazovat okolico in sodelovat, ko se ji bo začelo dogajat, bo carsko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

linči 312 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (5.3.2010 23:39:05)
ko sem sama s sabo razčistila, da ČE NE DOJIM NISEM NIČ SLABŠA MAMA OD TISTIH, KI DOJIJO, ko sem se malo sama s sabo pomirila, je blo takoj bolše. In tam nekje pri 4 mesecih sem resnično začela uživat kot mama in sem končnoo začutla tisto pravo pravo srečo. pod tole se pa podpišem tudi jaz[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] popolnoma enako je bilo tudi pri meni. jada, boljše bo. verjemi v to. je pa nekaj. jaz sem šla v nosečnost v nekem romantičnem vzdušju. kolk je to lepo in fino in.... ja je, do trenutka, ko dobiš v roke malo bitje. pol se pa vse na glavo postavi. in nekaj časa je vse narobe postavljeno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] pol je pa spet luštno. življenje pač. je pa res, da ni tako, kot nam to predstavljajo v lepih pocukranih filmih, kjer so otroci pridni in ne zbolevajo, kjer spijo in so čez dan pravi srčki... no naši mali sončki, znajo biti tudi vragci, ki nas potem pahnejo včasih tudi v kako žalost, otožnost, depresijo,... pogovor. to pomaga. pa sprejetje dejstva, da je sedaj pač vse obrnjeno na glavo. pa da je sedaj otrok center sveta. da se vse vrti okoli njega (meni je bilo to kar težko sprejet. se je začel dret ravno, ko bi jaz recimo kak film hotla pogledat)... skratka. želim ti, da začneš čim prej uživati v materinstvu. ker meni je danes, ko je skoraj 11 mesecev že mimo in se že vračam nazaj na delo, zelo, zelo žal vsakega trenutka, ki sem ga izgubila zaradi otožnosti, obupa. in vem, da bom pri naslednjem ravnala drugače. da se ne bom ozirala na mnenja drugih, ki so moj obup le še stopnjevala, da ne bom gledala tabel, ki označujejo težo,... preprosto bom uživala. in veš kaj še. šele sedaj razumem par, ki je en mesec po porodu odšel s svojim novorojenčkom za tri mesece na Tajsko. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image] ja tkole sem o njiju razmišljala takrat. danes pa si mislim. jaz sem doma obupovala, mož je bil slabe volje, medtem ko sta onadva s svojim sončkom potovala po svetu in uživala življenje. mojih 4 mesecev ne bo nazaj. ampak ponovila jih pa tudi ne bom več. sedaj vem kaj pomeni imeti otroka. ni to kaka romantika, je ogromno dela. ampak je vse poplačano. ko se otroček nasmehne, ko stegne rokice, da bi šel v naročje, ko začne čebljati, se plaziti, hoditi, sedeti, krohotati,... in čeprav si na začetku misliš joj kdaj bo moj tako velik da bo... verjemi vse pride še veliko prehitro in vse mineva s svetlobno hitrostjo. zato, draga jada in vse, ki imate podobne probleme, toplo vam svetujem, da se spravite same s seboj in začnete uživati v materinstvu. v takšnem kakršnem je. en velik[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] vsem, ki vam je hudo. sedaj pa si narišite ogromen nasmeh na obraz in začnite uživati vsak trenutek, ki ga preživite s svojim sončkom. joj, res prehitro mine.

linči 312 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (5.3.2010 23:44:12)
Ti pa vrejamem, da ti je toliko bolj naporno, ker moraš delat flaško in vstajat. ja glede tega. ko sem nehala dojit, mi je blo 14 dni ponoč neki najhujšega vstat in flašo delat. po 14 dneh sem se sprijaznila in od takrat mi je ta stvar rutina. še vem ne, da vstanem in grem po štengah do kuhinje, mlek namešam in nazaj pa otroka v roke pa ga nahranim in dam spat. vse se da. sam sprejet je treba[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] p.s.: za lažjo in predvsem hitrejšo pripravo imam vedno v termovki zavreto vodo. pol pa zmešam vročo vodo in iz hladilnika vodo in notr dam apatamil in pretresem in je že narjen. ne vzame minute časa.

Jada82 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (7.3.2010 9:38:53)
Linči, najlepša hvala za tvoje lepe in vzpodbudne besede. Saj se trudim in mislim, da gre na bolje, vendar pa me parkrat na dan še vedno vrže iz tira. Recimo ponoči potem po hranjenju kar ne zaspi nazaj in jo moram 2 ure tolažiti, sicer [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. Jaz postanem živčna, saj sem totalno utrujena, da se komaj premikam ... Pa čez dan noče spati, takoj, ko jo za 5 minut nekam odložim, je že jok in stok, tako da če bi bila sama, ne bi mogla niti zob umit, zajtrkovat, nič [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Ampak najbrž bo bolje ... mormo uvest neko rutino. Čeprav se mi zdi kar težko. Zdaj je stara 14 dni, je še prezgodaj za rutino? Ampak se pa trudim. včer smo bli na prvem sprehodu in sem bila vesela, čeprav potem totalno utrujena. Danes gremo spet, ker je sonček. Jah bomo že. Sicer pa imam jaz tudi kar vodo v termovki in je flaška dokaj hitro pripravljena. Zlijem vodo v flaško, malo ohladim, dodam Novalac, premešam, še malo ohladim in gremo .... saj bo. Hvala za spodbude še enkrat. Linči, kdaj pa se približno nekako navadiš na rutino - praviš da pri 4. mesecih? Ja, najhujše je dejstvo, da sam sedaj nisi več prvi, vse je podrejeno otroku. To je res takooooo težko sprejeti. Ampak bo treba, ane?

d4rj4.84 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (7.3.2010 10:31:20)
mi smo se pri 2 mesecih navadili na rutino [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

aprilčica07 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (7.3.2010 11:19:44)
Jada82: naš ta prvi se je na rutino navadil zelo hitro, pred enim mesecem... tamala pa (govorim za večerno) pa tam nekje pri 3 mesecih. razlika med obema je pa v tem, da je ta večji imel potem konstantno enak ritem po dnevi in ponoči, tamala pa zvečer ni problem, je pridna, čez dan pa kakor kdaj, lahko spi dvakrat, trikrat, lahko nobenkrat, lahko pol ure, lahko 20 minut, včasih dve uri.. ne, čez dan tamala še zdaj nima reda.. ampak dokler je ponoči znosno se da tudi tako funkcionirat.. Saj bo bolše[sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif], pri prvem smo vse zmešane in nesigurne vase, drugič je bistveno lažje[sm=jezicek.gif] [sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif]

Anonimen -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (7.3.2010 14:32:30)
Jada, a zdaj vidiš, da nisi edina [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] ... počakaj zdajle tut malo na sonček in tople dni, potem boš pa lahko tako spanje not prinašala, kot sem ga jaz. tamala na začetku čez dan ni hotela spat v posteljici, ampak samo v vozičku ... tak da sem jo vedno, ko je bila sitna napokala v voziček pa ven na điro in ko je zaspala, sem se usedla na taprvo klopco in zakinkala zraven [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].

linči 312 -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (9.3.2010 16:13:48)
no lepa reč. sem ti hotla odgovorit na malce daljši nači, jada, pa sem post pisala predolgo (cel delavnik[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]) in na koncu ga nisem mogla objavit. ja tako je to, ko je otrok bolan in nimaš minutke frej. skratka. ritem smo mi ujeli šele okoli 4 meseca, ker sem se jaz takrat nehala obremenjevati, da nisem dobra mama, ker ne dojim. pol je tud dete začelo hitreje piti clo po flaški, ker prej ni. z ritmom je pa tko, enkrat mislš, da ga že ujameš, pa pol spet pride kak dan, dva al pa clo teden, ko je vse na glavo obrnjeno. ker pač začnejo zobki rasti, pa kak nahod pride, pa.... pa se pol spet vse porihta. najbolj pomembno je, da v glavi preklopiš, da sedaj nisi več samo ti. kar pa ne pomeni, da te ni več. zato. daj otroka v varstvo in pojdi v šoping, na masažo, na kavo s prijateljico, v naravo na sprehod,... kar ti pač paše. partner naj kako noč na teden pomaga ponoči, da se ti malce spočiješ oz. bolje spet mal baterije dofilaš. in če se otrok joka. pa kaj pol. pojdi si umit zobe, na wc, pod tuš,... skratka naredi, kar pač tisti hip moraš. saj ga lahko vzameš s sabo in se npr. med tem, ko si pod tušem, pogovarjaj z njim. NE POZABI, DA NISI NJEGOVA SUŽNJA, AMPAK SI NJEGOVA MAMA! in kot taka, moraš imeti nasmeh na obrazu, in vesel utrip srca, ne pa biti na robu obupa, vsa žalostna in objokana. torej, poglej se v ogledalo, se nasmehni sama sebi in uživaj v materinstvu. boš videla, kar naenkrat boš ugotovila, da je vse skupaj prečudovito in da mineva s svetlobno hitrostjo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]

neisa -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (18.4.2010 15:19:15)
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]jada še ena mamica se ti pridružuje naš bebek je star dva meseca in pol in skoz dan mi spi vse skupaj urco ali dve pa to ne da bi spal skupaj dve uri pa zadrema pa je buden tak na obroke po noči pa jema na tri ure izcrpana sem tako da me vsaki toliko časa zgrabi vrtoglavica slabost dobesedno izčrpanost skoz dan si nemorem počinit ker tudi mali nič ne spi ponoči pa moram sama dežurat ker na tri ure jema sem bila ža tudi sama pri psihijatru takoj mi je dal zdravila sploh me ni poslusal kaj mu hočem povedati in jih zdaj ne jem bom še šla do drugega psihijatra ker vcasih je kriva izčrpanost in ne poporodna depresija. jas sem pred leti prebolela eno drugo depresijo in zdaj ko sem zelo izčrpana še jo včasih čutim oz simptome ker prava poporodna depresija je da nimaš volje do otroka to pa jo jas imam ker mi otrok vse pomeni in verjamem da tebi tudi. punce pomoč v zdravilih poiščite ko bo res potrebno prej povprašajte in se pozanimajte če ste res v poporodni depresiji namreč ogromno je depresij ker pa pač smo rodile pač vsak pove da je to poporodna kar pa ni zmeraj res slučajno smo jo zdaj bolj občutile ker še imamo naše otročičke in ne zmoremo vsega velikokrat pa je samo izčrpanost. povete kakšne simptome imate. moja pred leti in še občasno zdaj ko sem izčrpana je vročina po žilah, bolečine v levem delu prs ki se širi v roko in glavo kot da bom omedlela potem pa trosenje in težko dihanje. to so eni simptomi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

poli* -> RE: Ah ta poporodna depresija.... (20.4.2010 11:26:54)
Jada- v določenih tvojih stavkih sem videla tudi sebe pred letom in pol. Vse se vrti okrog otroka in je včasih tega tudi preveč. Ker ne dojiš imaš tudi to "prednost", da lahko za kakšno urico pustiš otroka pri tašči ali mami in se s partnerjem (ali sama) odpravita na sprehod, morda v trgovino, k frizerju. Naredi nekaj zase, pa se boš bolje počutila in potem boš še z večjim veseljem vzgajala svojega otroka. Mamica se mora odpočiti od vsakdanje rutine. Jaz sem ugotovila, da je (pri meni) to edini način, da potem zares uživam in sem srečna. Življenje se s prihodom otroka ne ustavi (čeprav se kdaj tako zdi), zato se moraš sam prepričati, da ti bo dobro dela sprostitev.

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]