|
Pinga -> Čist cmerasta! (20.6.2005 13:41:44)
|
Še naša izkušnja.
Prvič je šla v jasli pri 11 mesecih ( sedaj je stara 25 mesecev ). Že ko sva se uvajale, je bil jok in stok in ko sem po kaki uri ali dve prišla po njo, je skoraj vedno spala. Predvidevam, da je zaspala od joka. Ko smo začeli zares, jo je prvi dan peljal ati in nikoli ne bom pozabila, ko me je poklical in rekel, da je že tam, njegovega jokajočega glasa. Potem je bilo vsak dan boljše in vsak dan manj joka. Ko je šla naša v jasli še ni znala hodit, plazit tudi ne, bila je najmlajša, zato je bla še toliko bolj odvisna od drugih otrok in vzgojiteljic, da ji je kdo dal kakšno igračo. Skratka hudo. Na srečo je imela eno ful vredu vzgojiteljico, ki jo je imela res rada, čeprav je bolj take sorte, da se ne gre k vsakemu cartat.
No v glavnem po kakem mesecu dni je bilo že vse vredu, ugotovili pa smo tudi da ne joče, če jo pelje ati, če pa sem jo peljala jaz, je bil zjutraj obvezno jok.
Jok je bil tudi, ko je septembra šla v drugo skupino, vendar takrat ni jokala ona, ampak jaz, saj sem si mislila, da se je komaj navadla, zdaj pa bo spet vse novo. Ampak otroci grejo skupaj v večjo skupino, tak da se menjajo samo vzgojiteljice. Sedaj pa se včasih zgodi, da ko pridem po njo, se ima še kaj za igrat, da jo moram včasih čakat ali pa jo mora vzgojiteljica prav gurnit čez vrata, da gre domov. Skratka vse je OK.
Čeprav vem, da je začetek zelo boleč, verjamem, da bo vse OK.
Jaz sem z vrtcem zelo zadovoljna, kar se tiče prehranjevanja, spanja, razvoja, saj vsaj naša je taka, da si doma kar rada zmišljuje, tam pa je pridna.
Res, da je bila v začetku ( prvo leto ) kar precej bolna, toda pravijo, da to spada zraven, sicer pa otroci so različni.
No sedaj sem se pa kar razpisala, če te še kaj zanima pa le vprašaj.
Lep pozdrav.
|
|
|
|