Arwenko
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Jaz ti svetujem mešanca. Vem, da si spraševala kokr ali labradorec, ampak v bistvu imaš lahko oboje: mešanca, ki ima oboje v krvi;) Mi smo meli tako, dočakal je 16,5 let, umrla je letos aprila , totaln cukerček, podobna kokru, značaj bolj od labradorja, not je bilo še en kup drugih...
Mi smo meli 3 mešanke, pa vse tri so bile super do otrok, mirne in potrpežljive, prijazne, nezahtevne, brihtne in luštne. Pri mešancih se pač čisto po bioloških zakonih izrazijo ta boljše lastnosti, da pač preživijo.
Razmisli, pa pojdi enkrat pogledat v zavetišče, čisto mogoče, da ti kak sede v srček, majo stare in mlade, velike in male... Njemu boš pa spremenila ali celo rešila življnje! Nočem silit, samo se mi zdi škoda, da dobri ljudje, ki bi lepo srbeli za psa, ne pridejo skup z najboljšimi psi, (kar se tiče nege in zahtevnosti), čisto po naključju, ker se mogoče niti ne spomnijo. saj ni treba, da ga vzameš, lahko rečeš, da si prišla samo sprehajat psa (so zelo veseli, če kdo pride, brat in njegova punca dostikrat gresta samo sprehajat). Lahko prideš skup z otrokom, da vidiš, kako pes reagira na otroka...
Ma, res, ti rečem: mešanci so zakon! V naši ulici so vsi sosedje zamenjali že po 5 psov, ko je bila naša še čisto živahna, sploh ne stara! Mešanci živijo dlje, so bolj zdravi in navadno bolj učjlivi (da ne bom rekla bolj brihtni, ker bojo potem pasemski jezni;), to je vse dokazano... Če imaš otroke, je važno, da pes dolgo živi, ker jim bo hudo, ko bo umrl - in bo lažje, če bojo že starejši...
Hja, ta nasvet tvoj ronja je pa lahko zelo varljiv, zato ker pač dva mešanca nista enaka in nikoli ne veš kaj boš dobil in kam bo pes potegnil. Super sicer, da ste bili vi z vašim zadovoljni, ampak za nekoga, ki ima dokaj jasne zahteve kaj od psa pričakuje karakterno je z mešancem zelo težko, ker dobiš mačka v žaklju, lahko se obrne po tvojih željah, lahko pa ne. Pri pasmeskih pa vsaj načeloma veš kaj lahko pričakuješ, ker odgovorni vzreditelj upošteva da so psi tudi karakterno tipični in ne samo vizualno. V kolikor pa nimaš do psa nekih posebnih zahtev ali pa samo kakšne dokaj splošne (npr. velik/majhen, kratkodlaki/dolgodlaki, ipd.) potem pa absolutno zagovarjam obisk kakšnega zavetišča. Pa še to, iz zavetišča se psov ne rešuje! Nikoli in nikakor! Vem, da tukaj ni bilo govora o tem, samo ljudje to radi pozabijo. Posvajanje iz zavetišča je odgovorno dejanje, ki mora bit v dobro psa in lahko prinese tudi težave, saj je večinoma preteklost teh psov neznana. Tako da o reševanju in ne vem kakšni hvaležnosti ni govora. Samo na to sem želela opozorit.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Res so cukrasti za pojest, ma ni da ni ... toda hkrati priznam, da so to karakterno precej zahtevni psi - vasaj moja dva sta bila taka: živahna še pa še, non stop v akciji, kar pomeni, da ti psi potrebujejo ogromno gibanja, animacije, nenehne bližine človeka in ukvarjanje z njim, precej ljubosumni znajo biti, trmasti ... če skrajšam, prav toliko, kot so lušni, so tudi naporni. Glede na to, da bi vi dobili kužka v družino, kjer so že otroci, verjetno ne bi bilo večjega problema, vendar večina kokrov, ki sem jih spoznala, vključno z mojima, niso bili neki pretirani ljubitelji otrok. 
Ko je labradorc od mojih staršev prvič zagledal morje, je obstal kot vkopan in ga niso več mogli premakniti z mesta, čeprav še nikoli v življenju prej ni kaj takega naredil - samo v vodo je hotel. Ker sta naša dva imela v načrtu iti še malo dlje naprej po plaži, potem ni šlo drugače, kot da sta ga spustila in sta potem onadva pešačila dalje po plaži, on je pa plaval po vodi za njima. 
Ampak so pa izjemno inteligentni - naš ni bil v pasji šoli, pa je razumel in ubogal res čisto vse - smo se pa dosti ukvarjali z njim. 
