Gina
|
Lej meta, zavila si temo čisto drugam, ampak ok.....jaz sem delala od svojega 16. leta po vsaj 2x na teden 8ur, od svojega 18. leta pa vsaj 4x na teden po 8 ur. od 22. leta sem redno zaposlena, + delala sem volontersko na raznih rečeh, v zvezi z otroki, po cele tedne še zraven. Delala sem res dosti različnih stvari, od proizvodnje, inštruiranja inštrumenta, prodajanja cajtngov na cesti, tajniška dela, pretipkavanje, ekspedit, bife - natakarica, slaščičarna - tudi strežba, picerija, vaditelj smučanja, plavanja, vrtec, šola, pomivanje sekretov - snažilka, pomivanje posode, pisala članke v strokovne revije... ma ni da ni, pa zihr sem še polno tega pozabila. Pa ti pri polni zavesti povem, da je ena sama služba od teh primerljiva z utrujenostjo po aktivnem delu v šolstvu - in to je proizvodnja. POleg tega je služba ta hip v šolstvu, če tam delaš to veš, glih tako 8-urna, niti slučajno nisem več doma kot pred 15. leti, ampak mi seštevajo čisto vse ure od prve do zadnje, in na koncu meseca jih moram imeti 174 al pa kolikor jih tisti mesec ima. Tudi vpisujemo čas prihoda in odhoda. Samo še uro čakamo, ker jo polovica šol že ima - štemplanje mislim. Poleg tega moram not prinesti vse dni, do prvega do zadnjega, kar sem čez moj dopust doma. To v praksi pomeni, da moram doprinašat not okrog 180 ur ali drugače rečeno, vsak teden sem v službi najmanj enkrat do osmih zvečer, raje 2x, ostale dneve pa delam tudi večinoma do treh ali štirih. Če kakšen dan uspem končat že ob dveh, moram itak še vse zvezke popravit, pa priprave naredit, pa projekte zastavit, pa poročila pisat..kar pa tudi šteje v obseg mojega dela. Tako da šolstvo je po domače povedano en jajc. V službi nimam cajt niti na wc priti, edino kar je res fajn so otroci. Pa to, da se lahko zaprem v razred in imam pred celim svetom mir, če mi tako paše. Samo moj razred in sem srečna. Aja še to, moja plača se ne more zvečat niti ne morem dobiti niti ene same nadure plačane, ker so vse nadure za doprinos. In nadure so kar naprej. Stimulacijo je država ukinila celemu javnemu sektorju še za 2 leti, prej je pa tudi nisem dobivala, ker nisem šefom v rit lezla. To ti ne pišem zato, ker bi jamrala, ampak zato, ker očitno ti tega ne veš, si šolstvo predstavljaš kot pred 30. leti, ali pa delaš v šoli, kjer tako funkcionirate kot pred 30. leti, par šol še obstaja, večina pa funkcionira precej izkoriščevalsko. Jaz še vedno strašno uživam v svojem delu, dokler sem zaprta v razred ali dokler imam opravka s starši - vse okrog, kar se ta hip dogaja, od birokracije in ljudi naprej, mi pa ni všeč, ker so ljudje nevrotični in ker reči sistemsko niso urejene, to vpliva na ljudi ki so v resnici preobremenjeni- vendar nima to nobene veze s temi demonstracijami. Tudi čez plačo nisem nikdar jamrala, pa ne zato, ker bi bila glih ne vem kako visoka, ker ni, ampak zato, ker na splošno nimam težav z zapravljanjem ali ne vem kako visokimi zahtevami - tega od mene nisi nikdar slišala. Se mi pa zdi učiteljski poklic zelo težko prislužen denar. Večini ljudi bi v našem poklicu ratala nevrotična. PO vsem kar sem v ljafu že delala pri polni zavesti trdim, da je naša plača trdo prislužena in se nikakor ne strinjam s tabo, da je drugje ne vem kako težje oz. nam ne vem kako luštno, pa da o tem pojma nimamo. Najbrž je tudi še marsikje dandanašnji težko, nič ne rečem, časi so izkoriščevalski, ampak tudi nam ni z rožicami postlano niti majčkeno malo.
Zakaj imaš tako slabo mnenje o učiteljih ne vem. Sama imam slabo mnenje samo o njihovem klanjanju vsem in vsakemu. O tem, da se ne cenijo in da vse potrpijo. Evo, to jih dela jamravce in nespoštovane. Če bi bili tiho in svoje sprovedli, pa se požvižgali na vse skup, bi bili spoštovani in nikdar tretirani za tiste, ki so tako ubogi, pa jamrajo.
Res je prav, da si človek sam pomaga, vendar je prav, da tudi država deluje kot je treba. Pa ne govorim o socializmu, kot o socialni državi, niti ne o kapitalizmu na tako nizki ravni, kot je pri nas - če bi država funkcionirala ok, bi bil lahko kapitalizem tudi na malo višjem nivoju, kot ga ima recimo švedska, pa je še vedno socialni transfer zelo na visoki stopnji.
Sama vidim dve reči, kjer lahko država pomaga ali zavaruje delavca. Prva je ta, da če ima firma dobičke, če imajo njihovi visokoizobraženi kadri visoko visoke plače, bi moralo biti zagotovljeno delavcem, da imajo več kot najnižjo plačo, oz. na nekem dogovorjenem nivoju proporcionalno zaslužkom firme. Drugi problem je, kadar firma ne stoji ok, pa komaj rinejo naprej. Takrat ne morejo plačat delavcem tako velike plače, ker so prispevki in davki tako visoki. Kako so lahko pri nas tako visoke dajatve državi, kot skoraj nikjer v evropi??? Evo, to mi ni jasno. Znižajo naj jih, pa bodo lahko delodajalci plačevali delavcem normalne plače. Največ dajemo skupnosti, pa nimamo od tega skoraj nič. Kaj to lahko pomeni, kot samo to, da država z denarjem ne zna gospodarit. Kako lahko npr. gradijo iste odseke avtocest leta in leta, vsako leto znova, kam gredo milioni eurov za to, kako se ne da enega odseka avtoceste popravit vsaj za dve leti? Takih reči je ogromno, kjer denar takole ven leti. Kako kontrolira država državne projekte in državne firme? Denar odteka v ogromnih količinah na področjih, na katerih se sploh ne gleda, da bi se varčevalo. Varčuje se na napačnih področjih. Pri plačah. Pri minimalnih plačah. Če država ne zagotovi, da mora biti minimalna plača normalna, se lahko delodajalec zmišljuje glih kar si če. Torej ga tukaj država mora zavarovat. Prav je, da ga zavaruje. To je njena naloga.
Poglej meta, jaz sama zase skrbim že odkar vem. To znam delat, znajdem se, ne pritožujem se...tukaj ne gre zame - lahko bi mirne vesti rekla, če ste se spravili v godljo, se pa še ven spravite, kdo vam je kriv, da ste pristali na take pogoje dela. Pa ne morem. Enostavno sem take sorte človek. Kaj je hudega pomagat v smislu, da poveš, da se ti zdi prav, da se je delavec z mezdo uprl takim pogojem dela? Saj tukaj ne gre za golo prelaganje odgovornosti na državo, češ naj jim nekaj podari ali dela namesto njih, ampak za ozaveščanje, da se njim to dogaja in da ne morejo živet, kljub temu, da bi radi delali. POstavljeni so pred ultimat od delodajalcev - ali delajo za 500eur, ali pa gredo na cesto. Tudi ne gre za jamranje delavcev, ampak gre v resnici za izkoriščanje. Ker sori, če nekdo dela čez 170 ur na mesec za malo več kot 500eur, se temu reče izkoriščanje, tega pa nobena demokratična vlada ne bi smela dovolit.
< Sporočilo je popravil Gina -- 28.11.2009 21:09:21 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
drugič.
. 
Trdim, da živimo v kapitalizmu……in večina nas, tudi tistih med 30 in 40 let, kaj šele tisti malo starejši, še nismo stopili iz »delavske varnosti« socialističnega sistema, kjer nam je država dajala varnost in trg sploh ni bil pomemben…..tam je delo v nekem podjetju predstavljalo življenjsko kariero in na to delo se je 100 % računalom, izguba dela je bila praktično nemogoča….plače so bile približno enake za skoraj vse prebivalstvo…… 
