|
Anonimen -> A kje čvekate? (20.6.2005 0:02:36)
|
Sam še to sem se spomnila, prej k začnem dolgovezit:
obstaja knjiga, ki jo je izdala založba Rokus ARHITEKTURNI VODIČ PO LJUBLJANI. Če boš imela priliko si jo izposodi, jaz jo imam v službi, sam jutri ne grem delat. Bi ti kar od tam ven pretipkala.
Tko pa tole:
Po vrnitvi v LJ po I.sv.v. je Jože Plečnik vse bolj usmerjal pogled v antiko in klasiko ter iskal 'večno arhitekturo'. Podrobnejši pregled njegovega ustvarjanja pokaže, da so sicer izhodišča njegove arhitekture antični elementi in kompozicijski principi, ki pa jih je mojstrsko preoblikoval in vključil v konkretno okolje.
Sama členitev Plečnikovih arkad zvesto sledi principu členitve stebrišč v Grčiji in Rimu. Vertikalno so arkade členjene na bazo, steber, arhitrav, letev, friz in venec. Kompozicijsko se avtor obrača na razmerja, ki so bila uporabljana v kompozicijah stebernih redov v Rimu (pet po Vitruviju:toskanski, dorski, jonski, korintski, kompozitni) Za svoje arkade je Plečnik izbral modificiran toskanski red in z njim tudi vse kompozicijske zakonitosti in razmerja. Dinamiko v relativno dolgi potezi je vnesel z rahlo usločitvijo in postavitvijo objektov znotraj arkad vtis polno-prazno. S prvotno predvidenim in nikoli zgrajenim Mesarskim mostom je predvidel tudi cezuro v kompoziciji.
Antično, klasično obliko je zaključil tudi s postavitvijo paviljona (cvetličarne ZVONČEK) na konec arkadne linije. Sama cvetličarna je sicer miniaturni posnetek antičnega templjka, na katerem je zbran cel niz elementov, ko so oblikovali tempelj, tako tlorisno, kompozicijsko, kot z elementi na fasadi.
Fiša a je ok?
Če ne pa iz tiste knjige prepiši, je 100% not boljša razlaga.
Je trajalo tolk dolgo, ker sem knjigo na tipkovnico dala in deletala cel mejl :smajl, ki se s kladvom po glavi:
|
|
|
|