Gina -> RE: Psihološki zlomi -spregovorimo končno (26.11.2009 15:45:54)
|
Meni se pa zdi, da smo slovenci take sorte folk, da ful veliko od sebe zahtevamo, pa še drug od drugega. Zraven je nacionalni šport si polena pod noge metat, pa drug drugega osirat, pa grdobije zganjat.... al pa rep med noge stisnit in počepnit pred vsako nasilnostjo, pogoltnit, se vdat... Sredi te godlje vsakdana se marsikdo zgubi. Če temu kar se dogaja po službah dodamo še marsikje nezavidljive vsakdnje razmere doma, v bližnji okolici, družbi, smo globoko tam, kjer sonce ne sije. To je en od razlogov za tako strašansko visoko stopnjo samomorov pri nas. Ogromno ljudi se marsikak dan psihično zlomi, ap sploh ne vemo. Še več ljudi se vsakodnenvo živcira in nervira. Redkokdo se res zelo dobro znajde. Vsaj dolgoročno se mi že zdi tako. Ampak temu se reče lajf na zemlji. Veliko možnosti za res krasno nenaporno preživetje v bistvu ni. Tisti ki nas je delal, je mašinerijo mal narobe sprogramiral. V resnici fejst narobe. Tolk da skup stojimo. Naša ranljivost na vseh področjih je res neverjetno velika, pa tudi vedemo se kot bi imeli disfunkcije v sistemu. Praktično vsi po vrsti - tkao v fizičnem telesu, kot v razmišljanju. Samomor je eno od logičnih posledic tega. Enostavno je enkrat nekomu vsega preveč. Od koga pa naj bi pričakoval pomoč? Od države?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]Ljudi na splošno?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Ma ne vem no, ljudje ti obrnejo hrbet, čim se v nekem določenem času ne vedeš, kot zahtevajo. Če ne zmoreš iz začaranega kroga, te imajo polhn kufr in te zapustijo. Vsi po vrsti. Z najboljšimi prijatelji vred. NO ja, morda kakšen pa res vedno ostane, ampak najbrž se pa že vsakemu lahko zgodi, da v poplavi zgoraj naštetega kljub vsemu zgubi voljo do lajfa. Kaj ti pomaga en človek, dva, ki te hočeta mal ven zbezat? V tistem hipu po moje čisto nič. Kaj pa vem no. Podpiram pa idejo, da spregovorimo o teži življenja kot taki, da smo prezahtevni do sebe in drugih. Podpiram. Prav bi bilo malo spustit kriterije. Ali še bolje - fejst ornk spustit kriterije.
|
|
|
|