|
DaisyE -> RE: December 2009 IVF/ICSI (5.12.2009 12:21:58)
|
Evo babuške, pa mi je ratalo prebrat...
Najprej grem na lepo: Tanja trikrat hura za lepo beto.
Kar se tiče Vranskega, se vam pripopam, ker mam z njim izjemno pozitvne izkušnje. S prevozom vidim, da nimate problemov... Mamo kar dva avta! Pa kaj, če na enmu ne delajo bremze... bomo pa prej prišle.
Žižu, tale tvoja izjava o žižolinci je svetska. Pijem na to. Vedno in povsod. Kaj več pa ne bom rekla. Ker ne najdem besed za tisto, kar bi ti želela povedat.
Pika, se mi je kar hudo naredilo, ko sem brala tvoj post. Me je udarilo nazaj vse, kar se mi je motalo po glavi leto nazaj, pa še pol leta po tem. Ni fajn.
Sem prebrala, da ste se pogovarjali o posvojitvah. Ne morem kaj, da ne bi pristavila svojga piskrčka. Je pač to glavna tema pogovorov zadnje čase v moji familiji.
Pika je napisala, da morata bit za posvojitev 100% oba za. Ji dam prav. Jaz ne bi mogla nikoli v to, če se ne bi oba strinjala. Še več, mene bi zamorilo že dejstvo, da se ena od najinih familij ne bi strinjala, ali pa bi imela do tega ambivalenten odnos. Preden sem se odločila, da greva v posvojitev, sem gledala na to kot na zadnji korak na poti do mojega starševstva. V ednini pišem zato, ker sem jaz imela pomisleke. Tema o posvojitvi ni nikoli resno padla na mizo, samo tako, obstransko, ko sva se pogovarjala o postopkih in o tem, kaj bi sama s sabo. Pa sva jo vedno hitro prekinila. To je popolnoma druga stvar sva vedno rekla. In je res. To je popolnoma druga stvar. In te včasih jezi, ko ti jo omenjajo v povezavi s postopki. Jaz sem imela vedno občutek, da bo moja odločitev za posvojitev povezana z tem, da bom mogla enkrat rečt NIKOLI ne bom imela svojih otrok. Tega pa ne morem rečt, saj kot veste, dokler živimo, upamo.
Do preobrata je prišlo enkrat čisto nenadoma. Z neba. Brez pogovorov in razmišljanj. Sem bila sama doma, pa me je prešinilo. V tistem trenutku se je vse sestavilo, vse je bilo prav, vsi kosi sestavljanke so padli na svoje mesto. Prvič po dolgem času sem bila iskreno srečna. Ko je naš prišel domov, sem provalila V Rusijo greva kar tako, brez težkega uvoda. Naš se je nasmejal in rekel Kul. Kdaj? Šele potem so se začele resne debate.
Do zdaj sva se matrala predvsem s tehničnimi in organizacijskimi stvarmi. Odziv okolja, ožjega in širšega, je neverjeten. Toliko pozitivnega feedbacka jaz nisem dobila nikoli prej v življenju. Šele zdaj vidim, kako je mojim najbljižjim hudo, ker mi ne morejo pomagati, kako mi želijo srečo in kako so veseli, da so se stvari tako obrnile. Počasi bo prišla v ospredje vsebinska plat. Pri posvojitvi se ne moreš ogniti vprašanju zakaj hočem otroke? Želim videt igro narave z najinimi geni? Vsekakor. Ampak to je šele začetek. Na koncu sem prišla do tega, da želim biti starš. Nekomu želim posredovati vse, kar sem se v življenju naučila. Želim skrbeti zanj in ga imeti rada. Želim videti kako bo odrastel, želim na stara leta paziti vnuke. Želim da nas je veliko. Želim da se skupaj smejimo in skupaj jokamo. Svojemu biološkemu otroku bi dala vse to in svoje gene. Mojemu otroku svojih genov ne bom dala. Bo pa dobil vse ostalo. Kaj bo življenje prineslo, bomo videli. Ampak zadnje bi veljalo tudi za biološkega otroka. Berem vse preveč zgodb in vem, da biološka povezava ne garantira brezpogojnega uspeha pri vzgoji. Ker ga ne more.
Za vse nas bo to nekaj novega. Za vse nas bo to obogatitev. Zdaj lahko prvič v življenju vidim pozitivno plat najine neplodnosti. V Rusiji me čaka pikec ali pikica, ki ga oz. je še ne poznam. Upam, da ga bom kmalu spoznala. Če ne bi imela težav z zanositvijo se to ne bi nikoli zgodilo. Posvojitev nima veze z neplodnostjo. Je pa res, da brez neplodnosti ne bi o njej nikoli razmišljala. Še bom šla v postopek. Dokler imam voljo, moč in možnost. Če pridem do svojega biološkega otroka, ne bom imela mojega posvojenega nič manj rada. Ker nima veze. Ker bo moj. Že zdaj je moj. Ko zvečer pred spanjem razmišljam, kaj počne in kako mu je. In sem srečna.
Se pardoniram, ker sem se toliko razpisala. Vem, da ta forum ni primeren za te debate in ga tudi ne nameravam izkoriščat v tej smeri. Želela sem samo ponuditi moj pogled na stvari, ker vem, da vsaki od vas (nas) kdaj zaide v glavo tudi razmišljanje o posvojitvah. Četudi o tem ne razmišljate resno.
Madona, skrajni čas, da začnem pisat dnevnik.[sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]
Rada vas mam.
|
|
|
|