|
zirafa76 -> RE: Februarke 2010 - 2. del (6.2.2010 13:37:09)
|
Pozdravček od nas
Hvala za vse četitke, sem fulll vesela... Mi je le uspelo priti do rač.
No, v bistvu smo že doma od včeraj, po 4 dneh po Cr..sploh ne morem verjeti, da nam je uspelo tako hitro vse..Jaz shoditi, sem se matrala kot , samo da ne bi bila predolgo notri , Dominik pa je tudi dobro, edino rahlo zlatenico ima, pa ga sedaj sončimo pred okni...
Kako je bilo vse skupaj??..Hmm..v bistvu vse hecno, v ponedeljek sem šla k zdravniku na pregled, kjer sem povedala, da razen občasne ostre bolečine na mestu stare brazgotine CR, nimam nobenih težav..pregleda in pove, da sem čisto zaprta in da bi znal biti problem, če bi ne rodila pred rokom..pa mi da na izbiro, ali opravimo CR še isti dan, ali počakamo do srede in uvidimo, kaj naprej ali pa počakamo na PDP, kar pa bi bilo lahko rizično..torej, sva z možem odšla na kosilo in debatirala o Cr, kot da se odločaš o počitnicah ..itak, da je bilo stresno, ampak smo zmogli in prideva nazaj do porodnišnice še isti dan ob 16.00, me namestijo in opravijo vse potrebno, ampak ko sem ležala na mizi, sem dobila panični napad, da nikoli več, kaj je bilo meni tega treba...groza res..pritisk mi je poskočil, strah me je bilo za znoreti..po vnosu spinalne pa kot da bi doživela delirij..kar naenkrat smo debatirali o vsem živem, CR se je že začel, moj g. , ki je tudi porodničar, je začel debato o turističnih destinacijah, z možem sta prijatelja, pa smo ob mojem CR debatirali o počitnicah.. , pa se vključijo še sestre, pa je bila debata..ni kaj....sestra za spinalno je bila izjemna, tako nežna duša, samo v oči si jo pogledal, pa ti je bilo lepše, nobene slabosti kot prvič, mislim, tale Cr je bil kr nekaj..hehe..no, in na koncu reče prihaja..in Dominik je bil zunaj...
Zdrav fant, 3.3kg in 50 cm... ..no, nato pa mi moj g. pove, da smo se odločili pravilno, namreč MV je bil zaprt in Dominik je z glavo pritiskal direktno na brazgotino, ki so jo držale skupaj samo še ovoji, da ni popustila...sploh si ne predstavljam, kaj bi lahko bilo..imel je tudi popkovino ovito okoli vratu, tako da bi vsak poskus vaginalnega pororda lahko bil usoden...
Na koncu je HB le posijalo sonce tudi za nas in se je dobro končalo, okrevanje je bilo dobro, v torek grem oddat še šive zunanje in nato upam, da bo vse počasi steklo nazaj v normalo..
Malo me skrbi za tole zlatenico, ampak upam, da bo vredu..Hodim še vedno kot raca, ampak čedalje bolje..počutim se dobro, v bistvu nič od tega kot pri prvem Cr..mislim, da je tudi psiha oddelala svoje in je tudi okrevanje temu primerno hitreje..
Sedaj smo doma, Dominik je zamenjal dan za noč , Izabela je še malo nervozna, ampak gre na dobro....
Najlepše od vsega pa je pogled na zadovoljnega Dominika, polnega ljubezni mojega moža, malo sestrico Izabelo, ki neskončno dolgo skače okoli Dominika in mu daje poljubčke ter seveda sebe, zadovoljno mamico, ki je neizmerno vesela in ponosna, da je takšna sreča dejansko mogoča...občutek, ki ga noben denar na svetu ne kupi...
Pozdravček vsem in se javim kmalu
_____________________________
|
|
|
|