|
mavo -> RE: Februarke 2010 - 2. del (27.1.2010 13:05:07)
|
Midva sva 2005 kupila stanovanje in se 100% zakreditirala, ker nisva imela niti centa, starši pa niso mogli finančno pomagat. Vzela sva vsak pol, in tudi lastnika sva vsak pol. Kupila sva pa v Celju, ker je bilo tam cenovno sprejemljivo in ker sva imela taki službi, da sem se jaz vozila v Cerklje ob Krki, mož pa na Brnik. Vsak sva imela cca 75 km v eno smer. Ko sem šla gledat stanovanje, sem si morala kupit na bencinski mestno karto Celja, ker prej po mojem sploh še nikoli nisem bila tam. No, zdaj pa jaz tudi delam v Ljubljani in pred kratkim smo dobili službeno stanovanje v Lj-Šentvidu. Stanovanje je večje in primernejše za 4 člansko družino, zato sva se odločila najinega kar prodati. Če bi imela koga tu v Ce, bi še dala v najem in ga obdržala, tako je pa čisto izven poti in se nam ne splača.
Tudi jaz bi nekoč imela svojo hiško, oziroma že z dvojčkom ali vrstno hišo bi bila zadovoljna. Samo da bi imela lastno parkirišče, nekaj malega dvorišča (za kak žar, klopco in gugalnico), pa brez zgornjih in spodnjih sosedov[sm=smiley36.gif]. Mogoče nam zdaj, ko bomo brez kreditov, to dejansko nekoč tudi uspe. Ne bi se pa nikoli odločila živet v isti hiši z mojimi starši ali moževimi starši. Prvič so problemi, kot jih opisuje Niwci, drugič pa moram reči, da se še nikoli prej nismo tako dobro razumeli, kot se sedaj, ko živimo dovolj narazen[sm=smiley36.gif].
Mi bo pa škoda it ven iz Ce, ker se mi zdi ful luštno mesto, ljudje so večinoma ful prijazni, pa še kolegice sem si tu našla, in to preko RR.
Aja, bi pa raje kupila že narejeno hiško, kot pa šla v zidavo sama. To se po mojem splača, če že imaš parcelo, drugače pa je drago kot hudič. Mogoče pa mislim tako zato, ker me bolj privlači dvojček oz. vrstna hiša, tako pa ponavadi kupiš že izdelano vsaj do 3 gradbene faze.
|
|
|
|