Anonimen -> najdaljša noč v mojem življenju (18.6.2005 20:27:22)
|
Lep pozdrav! Usode žal ne moreš spremeniti... Zapisana nam je v zvezdah... Upanje pa dela čudeže... Nobena medicina ne more dokazati, kako so določene stvari mogoče... In tisti veliki, medicinski čudeži, ki se dogajajo, smo mi... Mi, bližnji, in naše upanje... Naša vera v to, da bo še vse v redu... Malce se sprosti... Nič ni narobe, če za nekaj časa odklopiš misli... Kljub vsemu moraš misliti tudi nase in na svoje otroke... Vzemi pa si vsako prosto minuto za to, da si ob očetu, psihično ali fizično... Želim ti seveda vso srečo, tebi in njemu... Tudi jaz bom pomislila na vaju, stisnila pesti in svojemu angelu varuhu omenila, naj vama pomaga... Pa-pa!
|
|
|
|