|
Belika -> RE: kaj si mislite o obisku (22.11.2009 0:37:26)
|
Tudi jaz bi sedaj ko imamo dojenčka ponorela, če bi mi kdo vsak deden visel do takih ur pri meni doma. Midva sva sicer vsem povedla, da imava čas do 18.30, potem greva malega kopati in nimava več časa. Pa so ljudje kar razumeli oz. ni nihče dvigoval nosa. In se držijo tega urnika. Res, da se je že zgodilo, da je kdo počakal, da sva ga skopala in zrihtala in potem ko je zaspal smo še malo pokofetkali (ampak to samo kadar nama paše, da bi na silo nekoga gledala mi pa ni, oz. se mi prav vidi, ker mi takrat niti ni do sproščenih pogovorov...).
Sem imela pa pred leti "prijateljico", ki se prej niti nisve dobro poznali. Jaz sem živela sama in študirala - ona a je bila brez službe in cele dneve ni imela kaj početi. Na videz sve se poznali, potem pa niti ne vem, kako je naneslo da sve se začele ene počitnice družiti. Na začetku je bilo prav luštno, veliko je bila pri meni, sve skupaj kdaj kaj skuhali, se zabavali, kak filem pogledale in hodile ven... in na začetku mi je to pač ustrezalo, potem pa so se začela predavanja in izpiti in enostavno nisem imela časa sesti za knjige, saj je non stop visela pri meni. Ko sem ji rekla da imam časa za eno kratko kavo in da se grem potem učiti, se je to ponavadi zavleklo v ure in ure čveka. Potem je prišlo do tega, da ko sem prihajala s faxa, da me je ža čakala pred vrati ali pred blokom[sm=zmeden.gif]... in mi je res počasi šlo to na živce.
Saj nikoli nisem bila neka vzorna študentka, in je imel ponavadi žur pa prijatelji prednost, izpite pa sem le nekako delala v rokih, ampak to je pa presegalo vse meje. Pa sem ji povedala, da dobim obiske in da se slišiva npr. čez dva dni, pa se je vseeno prilimala k meni, pa je prav nič ni motilo, kdo je bil na obisku.
Takrat ji nekako nisem znala povedati, da rabim tudi čas zase in da naj omeji obiske, namigovanja (da se mam za učiti, da dobim obiske, da sem utrujena in da bi šla spati) pa je preslišala. Vem, da se m se je tudi začela izogibati - ampak to je bila dobesedno pijavka - povsod me je našla. No končno sem ji en dan na lep način povedala, da mi je super družiti se z njo in vse, ampak da moram narediti par izpitov in lahko najino druženje omejive na vikende, ker sem res zaostajala z snovjo. Ampak ona tega ni razumela - mi je zelo zamerila in od tistega dne je ni bilo več k meni. Meni po pravici povedano je pa to tudi pasalo....
Drugače pa ne razumem osebkov, ki se kar nenapovedano usidrajo k nekom v dnevno sobo, ker se pač nimajo kam dati in jih sploh ne briga če kaj motijo. Saj mislim, da se ponavadi že čuti v zraku če nekdo ni najbolj zaželjen - ampak enih očitno to niti ne gane. Bi mu pa jaz slej ko prej ziher najprej namignila, da nimam časa, če pa bi to preslišal, bi mu pa povedala, da mi ne pašejo tako pozni obiski, in če bi mi to zameril - ja bog mu pomagaj, mi pa naj, bolje to, kot da mi vsak teden en večer pokvari s tem da nervira mojega otroka in mene... bolje prva zamera, kot zadnja pravijo.
|
|
|
|