|
Anonimen -> RE: Marčevke 2010 - 2.del (22.1.2010 20:35:25)
|
Evo pa sem se odločila, da še jst povem mojo porodno zgodbo:
4.Nov.2008 En dan prej, sem se odločila, da imam te vsakodnevne vožnje na Ptuj dovolj. Ker sem vedla, da na zadnjem pregledu nisem bila nič odprta, sem se odločila, da bom tisti dan malo bolj »aktivna«.
In tako sem celi dan preživela pred hišo, kjer sem čistila mah iz tlakovcev. Mogoče se res sliši smešno, ampak pomagalo pa je.
Tako se me je po malem in pomalem začelo lotevati, vendar kljub vsemu še premalo, da bi se iz tega izcimilo še kaj več. No pa je šel še en dan, ki bi nama zelo odgovarju – tisti dan sma namreč praznovala obletnico .
5.Nov.2008 – Že zgodaj zjutraj sem čutila nekakšne malo močnejše popadke, ampak sem si rekla, da ponoči pa res ne mislim rojevat, sploh pa me je ločilo še par ur do jutranjega pregleda in CTGja, tako, da sem se odločila oditi kar lepo spat naprej J
Zjutraj sem se lepo zrihtala in počasi sva z mami krenile proti Ptuju. Najbolj zanimivo je, da sem skos govorila, da še ne grem rodit, da pridem domov, tisti dan pa, da danes grem pa res rodit. Kot da bi slutla…. Od sile je tisto jutro zbolela še naša mopsika Ajša……..
No pa pridem lepo na pregled, seveda sva šle toliko prej, da sem bila prva na vrsti. Vmes sem živčna hodila po stopnicah gor in dol, tudi že zaradi tega, da sem bom le končno odprla in šla rodit.
Pride ven babica Gordana, ki me je pa poznala tudi že od prej, ko sem enkrat imela lažni alarm in me pokliče notri. Grem notri in kmalu zatem spet ven, kajti eno v porodni sobi je prijelo na WC in tako sem morala jst oditi ven.
No po parih minutah me ponovno spet pokličejo notri. Priklopijo me na CTG, z babico pa sva padle v debato. Sama mi je celo omenila, da kako imam velik trebuh, da to bo ziher težek in velik otrok, ter da nej omenim G, da mi danes sprožijo porod. Bila sem 5 dni čez PDP. Seveda, sem ji sama takoj mogla dodati, da nej še ona omeni kakšno dobro besedo, da se bom le končno znebila tega trebuha….
Ker ni CTG kazal nobenih pretresljivih popadkov, sem bla spet kr malo razočarana. Spet sem mislila, ah danes pa spet ne bo nič. Slabe volje in naveličana vsega tega ne uležem na tisti predjamski stol, kjer me je vaginalno pregledal. Je reku ja to pa bo za 2 prsta. In mi je takoj predlagal, ali grem rodit ali bomo čakali??? RODITTTTTT GREMO. Napiše mi papirje za sprejem in reče ob 13 se vidimo, sedaj imamo gužvo. Se hitro oblečem, grem proti sprejemni pisarni in rečem mami, da danes bomo pa rodili. Grem vmes še malo domov, itak smo nazdravljali, da danes pa le bo.
Ob 13 uri – pridem na sprejem, mi dajo haljo, najboljšo porodno sobo ter predrejo mehur.
Hvala bogu, plodovnica je bila že vsa zelena in pokakana. Še sam predstojnik, ki mi je sprožil porod, je reku še dobro, da smo sprožili porod.
Kmalu zatem, so mi začeli nastavljati metuljček v žilo, kar jim ni najbolj ratovalo. Celo uro, so se ukvarjali s tem, nazadnje pa je v ne vem več katero le ratalo.
Ob 15 uri, je prišla nova izmena in z njo tudi moj G in dve tudi zelo dobri babici. Prejšni babici sta se prišli poslovit od mene ter mi zaželet srečo.
Kmalu zatem je sledil tudi prvi vaginalni pregled, ki je pokazal, da se nisem nič odprla. Pridemo moj G in reče, če ne bo boljše bomo pač naredili CR. Sledijo umetni popadki.
Okoli 16 ure je prišel moj G in mi začel ravnati glavico v porodni kanal. Vse to je trajalo kakih 10 min. Priznam bolelo je kot hudič.
Okoli 17 ure, vmes so sledili še par vaginalnih pregledov. Umetni popadki čisto prenehali. Vsa vesela si dopisovala s teto po gsmju.
Ampak ne za dolgo, pride babica – se pohvalim, da me sploh nič ne boli zato mi je povečala dozo.
Noooo takrat se je pa začelo.
Tisti tapravi popadki, bolečina, tiščanje na wc, vse to je trajalo okoli 2 uri, ko sem le končno rodila svojo Živo.
Zadnjih 20 min priznam je bilo zame zelo mučnih. Popadki za rodit, a obe babice sta imele z porodnico v drugi porodni, padel je pulz na ctgju, obedve z mami sva bile panične. Sama je šla do porodne in začela tulit, da boma rodile. Pride babica, me pregleda in reče, zdržite se, samo da se pripravim. In se je začelo, ampak je sredi iztisa, prenehal bit popadek. Pride moj G, se mi meče po trebuhu, mami drži noge in kmalu smo jo spravili ven. Mojo Živi, ki je bila težka 4580g in dolga 55cm.
Sam G je bil nad težo izredno presenečen in njegova prva beseda, je bila ko jo je zagledal: ooo P-i-z-d-a!!!!
Zgleda noben ni pričakoval tako težko punco, edin midve z mami sva si mislile, da bo tako, vendar naju prej ni noben resno jemal.
Takoj so nama vzeli kri za sladkorno, Živo so pregledali pediatri, jst sem pa bila šivana pod narkozo, saj sem bila kar precej raztrgana – 32 šivov.
Tistega dne, se večino stvari več ne spomnim, se pa spomnim to, da so babice na Ptuju res super in da niti z eno nisem imela slabih izkušenj. Dala sem vse izmene v tistem dnevu skozi in niti ena mi ni rekla kakšne žal besede.
No pa je mojega romana le konec[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
|
|
|
|