|
aluš -> RE: (ne)sprejemanje imena sorojencev (11.11.2009 9:07:33)
|
Ja, tudi pri nas se je mal dogajalo okrog imena drugega otroka.
Najprej sem seveda (ker mož je kao prepustil to meni) izbrala ime za punčko in fantka. Ker nismo hoteli vedeti kaj bo, smo morali izbirat oboje.
S predlaganim imenom za punčko z moje strani se je mož strinjal, starejši sine (takrat star dobrih 6 let), pa ga je spremenil tako, da je popravil eno črko v imenu in je bilo tudi OK. Smo nekak pri tem ostali.
Ko sem jima povedala moj izbor za fantka, sta se oba reežala (mož in sin) in delala norca, da tega imena pa niti pod razno (sploh mož, tama ga je itak narobe izgovoril, zato je bilo še bolj smešno, ker ratala iz imena žival). Jaz drugega predloga nisem imela, sem jima rekla, naj se pa potem kar spomnita sama. In se seveda nista. Tako sva z možem na hitro izbirala ime za fanta en teden pred rokom poroda. Otroka sloh nisva nič spraševala, izbrala sva ime, rodil se je fantek in to ime tudi dobil. Pa bratcu ni bilo prav nič všeč, ko sva ga obvestila, da je dobil bratca s tem imenom. CCa en mesec se je kar nekaj pačil, se mi zdi, da si ga ni mogel hitro zapomniti, pa mu že zato ni bil všeč. Potem so imeli pa smučarski tečaj in njegov učitelj smučanja, ki je bil super, je imel isto ime kot naš mali dojenček. Od takrat naprej je bilo ime super.
|
|
|
|