|
čebelica01 -> RE: Dolenjke, 2. del (15.3.2010 13:09:24)
|
evo živka
ATOPIČNI DERNATITIS je bolezen, ki jo dermatologi diagnosticirajo kar pri 10 - 20 odstotkov vseh pacientov. Pojavi se večinoma že pri dojemčkih - v kar 65 odstotkih, v odrasli dobi pa izjemno redko. Za njim pogosteje obolevajo ljudje, ki živijo v urbanih okoljih z najhno zračno vlažnostjo, pojav bolezni pa je odvisen tudi od dednih faktorjev.
Gre za kronično bolezen, ki je lahko povezana z astmo, senenim nahodom, alergijskim vnetjem oči in se kaže z ekcemom: rdečico, srbečo, zateklo in razpokano kožo. Pri večini otrok se bolezen polagoma umiri in njeni znaki izginejo, vendar pa je njihova koža še vedno suha in se razdraži.
RAZLOG NI ZNAN
Včasih so mislili, da je atopični dermatitis pravzaprav odziv telesa na čustvena stanja, saj simptomi pogosto izbruhnejo ob večjem stresu. Vendar pa je stres zgolj razlog za izbruh simptomov, tako, kot tudi mnogi drugi dejavniki iz okolja, ni pa razlog za bolezen. Pravega razloga žal še niso odkrili, vemo pa, da je bolezen dedna, pojavi se pri otrocih, ki imajo v sorodstvu dermatitis, astmo ali seneni nahod.
KAKO SE KAŽE BOLEZEN
Simptomi se na posameznika nekoliko razlikujejo, prav tako se razlikuje lokacija in intenzvnost izpuščajev glede na otrokovo starost. Značilne so spremembe kože, ekcemu podobna neostro omejena žarišča z rdečino, mehurčki in rosenjem pri akutnem vnetju. Pri dolgotrajnem, ponavljajočem se vnetju se pojavjo rdeče bunčice, zadebeljene plošče, kraste in luščenje. Po koži vidimo še številne trakaste in s krastani pokrite opraskanine. Najbolj neprijeten del bolezni pa ni sam videz kože, temveč neznosna srbečica, ki celo ovira spanje. Vendar pa se morajo bolniki praskanju upreti - če kožo zaradi srbenja praskajo, se ta še bolj vname, kar pripelja v začaran krog srbenja in praskanja, koža pa lahko prične tudi krvaveti.
AD pri dojenčku
Bolezen se večinoma prične okoli 3 meseca starosti s prizadetostjo kože po licih. Pri bolj izraženi bolezni so prisotni vsi znaki akutnega vnetja z neostro omejeno rdečino, mehurčki, razjedicami, rosenjem, krastami in luščenjem. Spremembe se širijo z obraza na čelo, lasišče, zgornji del trupa in okončine. Koža pod plenicamo je praviloma zdrava. Pri dojenčkih z blago obliko so značilne pordele, suhe in luščeče plošče po licih.
AD pri majhnem otroku
Po prvem letu življenja spremembe na licih izginejo, v obdobju do četrtega leta prevladujejo za manjši kovanec velika srbeča žarišča po gležnjih in zapestjih. Razširijo se lahko do prstkov rok in nog. Vnetje kože ni več tako burno, prevladujejo srbeče bunčice, zaradi dolgotrajnega praskanja je koža na srbečih mestih zadebeljena in luščeča. Redkeje se pojavi posebna oblika AD s spremembami enakimi kot na običajnih mestih le da so te po komolcih in kolenih. Takrat pričakujemo hujšo obliko bolezni.
AD pri starejšem otroku, mladostniku in odraslem bolniku
Pri šolskih otrocih, mladostnikih, in odraslih bolnikih se srbče spremembe pojavijo v pregibih velikih sklepov (komolčne, kolenske jame), prizadeta je tudi hrbtna stran rok, nog in prstov. V puberteti in pri odraslih bolnikih se lahko pojavijo še vnetne spremembe po vratu, vekah in obrazu. Pogosto je koža vneta in razpokana pod mečicami uhljev.
Pri bolnikih z atopičnim dermatitisom je pomembno kakšen tip kže imajo. Zunanja plast kože oz. epiderm je namreč sestavljena iz 2 delov: spodaj iz vlažnih živih celic, ter zgoraj iz suhih odmrlih celic. Kadar je koža normalna ina epiderm nalogo, da peprečuje izsuševanje globjih plasti kože, ter jih varuje pred okužbami. Kadar je poškodovan ali že po nravi tanek, pa vsa dražila z lahkoto prodrejo v globino kože. Pri osebah z AD koža iz epierma izgublja preveč vode. Zato je zelo suha in ne more nuditi potrebne obrambe, kar pomeni, da lahko pride tudi do okužb z bakterijami in virusi.
Bolezen svojih nakov ne kaže ves čas, temveč lahko tudi miruje. Čas mirovanja je lahko različno dolg - tako kakšen mesec kot tudi več let. Pri večini otrok se okoli leta in pol popolnoma umiri, nato pa se vrne v začetu najstniških let, ko se spremeni ravnovseje hormonov, ko se poveča število stersnih situacij in se prične uporablajti več kozmetičnih proizvodov.
Polagoma se večina bolnikov ter njihovih družinskih članov nauči, kaj je tisto kar kožo najbolj draži. Pri nekaterih je to stik kože z volno ali sintetičnimi tkaninami, pri drugih ozka in groba oblačila. Srbečico lahko sprožijo mila in detergenti za pranje, parfumi, ter negovalna in dekorativn kozmetika. Pogosta dražila so tudi klor, mineralna olja, topila, prašni delci in cigaretni dim.
Pomembno vlogo pri naraščanju AD med dojenčki in otroki igrajo tudi alergije na hrano. Alergična reakcija na hrano povzoči vnetje kože, prebavne težave in težave z zgornjimi dihali. Najpogosteje povzročajo težave jajca, arašidi, mleko, ribe, sojini izdelki ter pšenica. Ženskam, pri katerih obstaja družinska anamneza atopičnih bolezni (ekcemi, astma, seneni nahod), se svetuje, da se tej hrani med nosečnostjo izogibajo, sicer lahko to vpliva na razvoj alergij na hrano pri otrocih, prav tako se ji morajo izogibati ves čas dojenja.
POTDITEV BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE
Diagnoza AD je vse prej kot enostavna, saj ne obstaja niti laboratorijski niti kak drug test, ki bi lahko takoj in nedvoumno potrdil mnenje, da gre za prav to bolezen. Nemogoče jo je prepoznati z enim samim simptomom, saj se ti pri vsakem bolniku kažejo v drugačni kombinaciji in z različno intenzivnostjo.
Zdravniki potrdijo atopični dermatitis tako, da kožo ocenijo glede na prisotnost naslednjih meril: rdečica, oteklina, brbončice oz. bunčice, rosenje, krasta, spraskanina, otrdelost, suha koža.
Poleg tega opravijo tudi krvne teste s katerimi merijo raven protitelesa imunoglobulina E in vbodne alergijske teste na notranji strani podlahti. Žal pa ti testi ne pokažejo povzročitelja kožne reakcije, zato se AD v večini "zdravi" tako, da se zgolj preprečuje ponavljanje izbruhov z raznimi antihistaminiki (zdravila za alergije)in mazili.
Zelo pomembna za diagnosticiranje AD je osebna in družinska anamneza (podatki o bolezni pri bolniku in družinskih članih).
Zdravniki imajo pri obravnavanju AD predvsem 3 naloge: ozdraviti kožo in jo takšno tudi ohranjati, prepečevati širjenje prizadetosti in obravnavati simptome, kadar se ti pojavijo. pri dojenčkih in otrocih je to možno doseči predvsem z naslednjimi ukrepi:
- kratkotrajnimi, mlačnimi kopelmi
- nanosom nevtralnega vlažilnega sredstva na kožo takoj po kopanju
- striženjem nohtkov na kratko
- preprečevanje pregrevanja in potenja
- hitrim prepoznavanjem vnetja kože in takojšnim zdravljenjem
- s tem, da se otroka zamoti in tako pozabi na praskanje
- antihistaminiki, da se zmanjša nočna srbečica in praskanje
Za pubertetnike in odrasle obstajajo še druge oblike zdravljenja: terapija z uv svetlobo, antibiotiki pri okužbah, imunosupresivi, kortikosteroidi v obliki injejcij,.......
|
|
|
|