Arwenko
|
Nimam svojih otrok, tako da me ne napast, ker ne vem kako bo, ko jih bom 1x imela.
Sem pa brala en zelo zanimiv strokovni članek na internetu, pa ga zdaj ne najdem, če mi uspe ga bom tudi prilepila.
Članek govori o tem kako današnja zahodna družba podcenjuje razvoj dojenčkov in njihovo razumevanje in dokazuje, da so dojenčki starosti 3-4 mesece zmožni veliko več, kot jim starši pripisujejo. In ja, dojenčke deluje po principu največjega možnega ugodja zase, se pravi popolnoma sebično, prvinsko, kot mu pač določa narava. In iz tega dokazujejo, da so otroci dejansko zmožni izsilit stvari, ki se njim v danes trenutku zdijo potrebne, četudi zanje ni dejanske fiziološke potrebe, ampak je njihov izvor v sebičnosti človeškega bitja. O tem govori članek, ki je kar dolg in zelo detajlen, je pa kr nekaj časa nazaj, tako da sem že malo pozabila.
Iz tega izhajajoč moje mnenje. Jaz verjamem, da je marsikateri dojenček sposoben izsilit določeno stvar. Recimo sosedova punčka, slabe 4 mesece stara, ze kar nekaj tednov nazaj se je bila sposobna dret na vse pretege, če se je ni nosilo tako, da so po vrtu hodili gor in dol. Ko je ugotovila, da pri mami tega ne doseže (ker mamo hitro začnejo bolet roke), ati pa jo veselo nosi, se je bila sposobna jokat pri mami tako dolgo, dokler je ni vzel ati in jo seveda nosil naokoli. Pa ni pomagalo, da so jo cartali v naročju, se z njo ukvarjali, niti ni bilo dovolj, da so stali pri miru. No, kar sem s tem primerom hotela povedat, mislim da so dojenčki še kako sposobni svoje starše vrtet okrog prsta, starši so pa tisti, ki morajo postavit mejo, kjer postane neka stvar neprijetna in se tiste meje držat. Nekomu je lahko strašno prijetno, da spi z otrokom v postelji, drugemu pa pač ne in otroka že od vsega začetka navaja na zibko. Nekomu je lahko zelo prijetno, da svojega otroka uspava z nošenjem na rokah po stanovanju, drugemu pa ne ali pa celo s kakšnih zdravstvenih razlogov (npr. hrbtenica) tega ne more. Pa zato takšni drugi niso in ne bodo slabi starši. In se opravičujem, ampak mislim da noben dojenček ne "rabi" celodnevnega nošenja po rokah zato da bo čustveno uravnotežen, je pa jasno da marsikateremu paše, ampak a mora zato čisto vsak slehern starš to počet? Jaz mislim da ne.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Že veliko prej znajo izsiljevati in še kako dobro vedo, kako doseči svoje in pri kom bodo dosegli, pri kom pa ne.
. A meni enostavno dol visi,kaj si mislijo drugi od sosedov do sorodstva 
bi bila pa previdna s temi zgodnjimi leti, mi smo se učili (pedagogika), da se notranja motivacija baje razvije v prvih 3-4 letih. mogoče je važno, da ima takrat občutek varnosti in je tudi nošenje del le te, če dojenček izraža močno željo po tem (zgleda da to rabi - zdaj a je to sebično, verjetno; ampak mogoče je zanj takrat tudi potrebno?). 
