barni
|
Moja pupa bo kmalu stara 2 leti. Pa mamo od rojstva naprej isti ritual; vecerja, malo igranja (umirajeno) in potem kopanje, oblacenje pizamice, stiskanje, poslovilna od ocija in ugasnemo lucko. In potem se malo stiska pri meni v narocju, kakih pet minutk, potem jo odlozim v posteljico (ima se vedno tisto z ograjico). In tukaj se zacne problem. Stati moram zraven dokler trdno ne zaspi in pri tem jo moram drzati za roko. To lahko traja tudi pol ure, kar mi je ful naporno, saj me po enem letu sklanjanja nad posteljo vsak dan ze posteno boli hrbet - cutim posledice zjutraj ko se zbudim sem vsa posvedrana. VEm da se jo tega sama navaddila, ker nisem prenesla, da bi jokala, nisem prenesla, da bi jo samo pustila v temi, ona pa bi klicala mami mami. In sem pac stala zraven, dokler ni zaspala. Samo mi pa najeda tak nacin, vsak dan znova me mori, ko se bliza vecer, ker se mi ne da vec stati zraven. Zdaj je tako, da ko po kakih 20 minutah se ne spi, ampak samo mirno lezi v temi in jo jaz drzim za roko, ji malo bolj na trdo recem, da zdajh pa dovolj, zdaj pa ajat, ce ne bo sla mami ven. In potem ji celo nekako uspe zaspat. Jaz pa grem potem ven s celo tono slabe vesti, da sem otroka pred spanjem nadrla, da naj ze zaspi. SAma zelo tezko zaspim in ne vem ce bi lahko na ukaz. Poskusam se postaviti v njeno vlogo in cez dan mi kar gre, zvecer pa ko stojim tam zraven, mi pa film poci...ko kar ne zaspi. No samo se tolazim, da pol ure ni tako hudo. Je bilo pa tudi ze eno uro, tisto je bilo pa tako, da smo se vsi skregali, se oci zraven, ker smo bili za vsi zivcni. Morda bo enkrat pac znala zaspati; problem je namrec, da se tudi ponoci zbuja. Samo mislim, da ni problem samo v tem da sama na zaspi, ker je ze spala celo noc, pa imamo ves cas enako uspavanje.
|