selitev (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

suzika09 -> selitev (7.10.2009 14:37:36)

Pozdravljene,
 
S fantom se dobiva že kar nekaj časa in sedaj je prišlo do te točke, da bi bilo smiselno, da se jaz preselim k njemu. On je lastnik stanovanja, jaz sem v najemu. Zato bi bilo smiselno, da se jaz preselim.
 
Ker bi selitev pomenila tudi to, da bi se jaz vozim 80 km v eno smer v službo imam seveda pomisleke. Ne samo zaradi vožnje, temveč tudi kaj pa če gre kaj narobe.
 
En od okoliščin je tudi, da imam otroka in me je še posebej strah, da se seliva v drug kraj zamenjava okolje potem pa kaj narobe in seveda, ker je stanovanje njegovo sva midva tista, ki moreva odit.
 
S fantom se zelo dobro razumeva in razmišljava o poroki, še pred selitvijo, pa vendar se mi poraja veliko vprašanj.
 
Zanima me vaše izkušnje, kako ste vedele, da je ta odločitev prava, koliko vas je bilo strah pred tako odločitvijo.
 
Hvala za vaše izkušnje
 
 



Kliki -> RE: selitev (7.10.2009 15:12:27)

Sicer otrok nimam. Ampak moja iskušnja je taka da nisem imela kakih pomislekov je pa tudi res da sva živela v najemu.



TomTaylor -> RE: selitev (7.10.2009 15:43:51)

IZVIRNO SPOROČILO: suzika09

Pozdravljene,
 
potem pa kaj narobe in seveda, ker je stanovanje njegovo sva midva tista, ki moreva odit.
 
S fantom se zelo dobro razumeva in razmišljava o poroki,
 
 


Sej razumem, da kogar je pičila kača se zvite vrvi boji, ampak to, da razmišljata o poroki mi pove, da nima bit kaj narobe, sicer pa, v najslabšem primeru - če greš iz najemniškega stanovanja ven v lastniškega, ne vem zakaj bi bil potem tako grozen problem spet it nazaj v namniškega. Če bi že ravno morala oditi...pa itak je brezveze o tem razmišljat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



honey -> RE: selitev (7.10.2009 15:52:04)

Jaz nisem imela otroka, ko sem se selila sedaj že k možu. Mogoče tudi zato nisem imela nobenih pomislekov. Takrat sva bila skupaj že 4 leta, tako da nama je bilo to že nekako logično.

Kje pa imaš otroka zdaj v vrtcu oz. šoli? Tam, kamor se boš vozila v službo? Mogoče razmisli o tem, da otroka še ne bi prepisovala drugam, ampak bi ga enostavno peljala zjutraj s seboj? To seveda v primeru, če te skrbi, kako bo otrok selitev prenesel. V primeru pa, da te skrbi, da bo šlo z vama kaj narobe, ti bom pa takole povedala - tudi, ko bosta že poročena, lahko gre kaj narobe in se ločita. Zato nikar ne razmišljaj v tej smeri. Vidva z otročkom se lepo preselita, uživajte v skupnem življenju in se bo vse uredilo. Mogoče pa si najdeš še kje bližje službo, da se ti ne bo treba tako daleč vozit.



kajalin* -> RE: selitev (7.10.2009 20:26:45)

Hmmm,razumem,k sm tud sama mami samohranilkka in ni lahko nekomu zauoat,ampak sama najbl veš,kak dolgo sta skup,...Mislim da po pol leta neb razmišljala o tem,pa tudi koliko starega otroka imaš,šola,vrtec,...Vrtec še ni panika,šola pa že bl...



ona -> RE: selitev (7.10.2009 22:52:46)


IZVIRNO SPOROČILO: suzika09

Zanima me vaše izkušnje, kako ste vedele, da je ta odločitev prava, koliko vas je bilo strah pred tako odločitvijo.
[]

Sem bila prav v isti situaciji in isto z otrokom..čakala me je selitev k partnerju...v službi sem takrat dala odpoved,ker sem bila tud tako nekje daleč od nje....v glavnem sem vedela,da je on ta pravi in sem po enem letu druženja šla živet k njemu in sva še sedaj skupaj in se imava lepo!

Glej,če si že enkrat šla z enim tipom narazen in,če je vmes še otrok raje dobro premisli,če je to res to...jaz sem takoj vedela,ko sem spoznala mojega,da je to tapravo ...sem pa seveda veliko razmišljala kot ti..kaj,če ne bo šlo,kaj bo z otrokom,pa selitev,pa nov kraj....skratka prepusti se srcu in srečno!



Pikec -> RE: selitev (7.10.2009 22:59:14)

A pa opcija da za nekaj časa on pride k tebi pa ni varianta.

Že zdej itak plačujeta duplo stroške in vse. Pol se sicer eni stroški zmanjšajo, eni mal povečajo (verjetno). Pa vidta kako vama laufa. Če vama okej zalaufa lahk itak pol po nekem času gresta živet k njemu. Tebi pa se ni treba z otrokom in vsem na vrat na nos nekam selit ampak potem lepo postopoma (al pa na hitro) greste v nov dom. Pa da se še otrok navadi počasi lahk ste čez teden pri tebi, čez vikend pa greste na 'vikend' k njemu. Laže se mi zdi da se en lahko prilagodi za določen čas kot dva. Pol pa se itak vidi kaj je na stvari.

No tko bi jest nardila... vsak pa zase ve kaj in kako.



Anonimen -> RE: selitev (7.10.2009 23:02:02)

IZVIRNO SPOROČILO: Pikec RR

A pa opcija da za nekaj časa on pride k tebi pa ni varianta.


To se slisi bolje.



blaža -> RE: selitev (8.10.2009 6:42:36)

Iskreno povedano ne vem, če bi šla. ker 80 km ni malo, pa otrok moar zamenjat vrtec, ali šolo,... Ne vem, če bi enkrat že imela to neodvisnost, pa da sem pol pri nekomu. Sej zgleda drugače ok, ker se želita poročit, ma bi raje da reskira on, pa pride k vama v podnajem, pa si stroške delita, mogoče on dvoje stanovanje oddaja za neki časa, da si pokrijeta vajino najemnino, pa se pol odločita za poroko in se pol preselita k njemu.[sm=smiley1.gif]



suzika09 -> RE: selitev (8.10.2009 8:22:07)

Hvala za odgovore. Otrok je sedaj zadnje leto v vrtcu in bo ne glede na to kje gre v šolo zamenjal skupino. Sedaj ga vozim v drug kraj v vrtec, tako da bo moral v vsakem primeru zamenjati okolje.
 
Prav zaradi tega razmišljamo, da bi bil najboljši čas, da se do septembra preseliva. Tako ostane v tem vrtcu do konca in v šolo gre v novo okolje.
 
Da se on preseli k nama je težje izvedljivo, ker je najino stanovanje garsonjera, pa tudi, če se odločamo, da živimo skupaj je smiselno, da se preseliva k njemu.
 
Saj vem, da selitev tja prava odločitev (kljub vožnji – tudi to je v planu rešiti) vendar se včasih vprašam, kaj pa če gre kaj narobe.
 
Kako pa ste se počutile, ko ste se selile k partnerjem, v njegovo stanovanje, ste se takoj občutek, da je to tudi »vaše« ali ste imele več časa občutek da ste na »tujem«.
 
Ko sem sedaj pri njemu, v glavnem med vikendom, se počutim kot doma, samo ne vem ali se lahko kaj spremeni, če se preselim za stalno tja. Moram razmišljat, da se bo spremenilo le na bolje.
 



kajalin* -> RE: selitev (8.10.2009 13:56:55)

Če ni skrivnost,koliko časa sta skupaj?



ronja -> RE: selitev (8.10.2009 14:10:57)

Garancije nima noben odnos; ampak če se razideta lahko greš še vedno nazaj v najem, nekaj boš že našla, saj te ne bo kar naenrkat ven vrgel, toliko mu ja zaupaš!
Evo še iz druge strani: stanovanje je uradno moje, ampak če bi lubi rekel, da tvoje namesto naše, bi bila fejst užaljena!
On si želi, da se tam počutita kot doma in če gre otrok jeseni v šolo, je to idealen čas za selitev po moje... Pogumno novim zmagam naproti[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].



ona -> RE: selitev (9.10.2009 14:10:40)


IZVIRNO SPOROČILO: suzika09

Kako pa ste se počutile, ko ste se selile k partnerjem, v njegovo stanovanje, ste se takoj občutek, da je to tudi »vaše« ali ste imele več časa občutek da ste na »tujem«.
 
Ko sem sedaj pri njemu, v glavnem med vikendom, se počutim kot doma, samo ne vem ali se lahko kaj spremeni, če se preselim za stalno tja. Moram razmišljat, da se bo spremenilo le na bolje.
 


Jaz priznam sem imela kar en cajt občutek,da ni nič moje,da sem nekako na tujem....na srečo me je partner podpiral,ker sem mu zaupala moje strahove in še nikoli odkar sva skupaj(8 let) ni rekel zdej je pa to moje in ne tvoje.Midva odkar sem prišla k njemu živet imava čiste račune in je od vsega začetka vse najino,nikoli ni bilo nekih razhajanj.
Po moje,če se razumeta in imata rada ni potrebno si eden drugemu nekaj očitat!
Zame je bilo predvsem najbolj važno,da je lepo sprejel mojega otroka in to mi je bilo najbolj pomembno!

Verjamem,da imaš nekaj strahov...ma kaj sta provala kaj več časa živet skupaj,ne samo za vikende?
glej,moj je prihajal za vikende k meni v najmeniško stanovanje,tako,da sva se dokaj toliko spoznala,nisem jaz šla k njemu kar na vrat na nos!

Če te je strah,dejta prej provat malo dlje bit skupaj,ali on pri tebi ali ti pri njemu....



miškamaška -> RE: selitev (9.10.2009 14:34:59)

Pa še moje mnenje:
- kar se 80 km tiče - v začetku boš malo bolj utrujena, pol se boš pa verjetno hitro navadila. Nekateri pa tudi ugotovijo da pač niso za v avto, ker jih take vožnje utrujajo. Če imaš večino poti avtocesto pa tudi hitro prideš, včasih se npr. v Ljubljani zjutraj porabi toliko časa kot ga porabiš po avtocesti za 80 kilometrov.

- kar se stanovanja tiče (nisi sigurno koliko časa bosta skupaj) - bi jaz odpovedala najemniško stanovanje, znesek ki si ga pa sedaj dajala za najem, bi pa dajala vezati. Če se vama ne bo izšlo, si še vedno lahko najameš garsonjero, hkrati imaš pa tudi nekaj prihrankov.

- kar se otroka tiče (jaz bi imela tu največ zadržkov) - glede na opisano je zdaj ravno pravi čas (menjava skupine), malo samo razmisli kdo ga bo oddajal in hodil iskat v vrtec, v primeru da se boš ti porabila več čas na poti.

Tako da če strnem - če se ljubita in če se vsi dobro razumete (tudi on s tvojim otrokom), zberi korajžo in probaj



Stran: [1]