ronja
|
Nisem rodila v Postojni, ampak v Lj, vendar so mi prvorojenčico odpeljali na IE par ur po rojstvu in jo meli tam 2 dni. Ampak VSEENO SEM JO DOJILA! NIhče mi ni rekel, da bi lahko probala dojit že takrat, ko je bila dol, čeprav v Lj. spodbujajo dojenje - ampak pri zapletih pa ne takoj (ja, saj sem se sama spomnila, ampak ne čisto takoj, ker ko ti rečejo, da tvoj otrok mogoče ne bo preživel, to ni glih prva misel in skrb, ki jo imaš v glavi...), kar se mi je zdelo škoda. Tako da zdaj to vedno napišem, da bi se punce same spomnile.
Dol so ji dali flašo in je bila praktično samo na flaši od petka zjutraj, ko se je rodila, do nedelje opoldne, ko sem jo dobila nazaj gor. V soboto sem se zmenila s sestrami, da pridem pred obrokom probat dojit, če bo ratalo. Valjda to ne gre na ukaz in v par minutah, ki jih imaš, da probaš (ne smeš bit skoz zraven), mala ni znala potegnit in seveda ni šlo. Ker nisem nič mogla dojit ta čas, se mi tudi mleko še ni začelo kaj dosti delat, čeprav sem si NON STOP pumpala, čeprav ni skoraj nič ven prišlo (10 ml) in zato so ji seveda dali flašo tudi, ko sem jo dobila nazaj k sebi, da ne bo lačna, ker jaz kao nimam dovolj (čeprav po mnenju g. sem mela pa čisto normalno količino mleka za prve dni). No, jaz sem vztrajala in jo pristavljala in na koncu je ratalo! Tako da NE OBUPAT! ne se dat zmest, ne sploh razmišljat o količini mleka, če to kateri rata .
Da se, je pa malo težje, če nimaš deteta ves čas pri sebi. Meni je bilo prvič grozno, ko sem slišala kakega otroka jokat in pomislila, da zdaj mogoče moja mala dol joka, jaz je pa ne morem potolažit... ma, srce se mi je trgalo, res! Jaz je ne bi dala stran, če bi imela možnost (niti druge seveda nisem, čeprav me je strašno oblivala slaba vest, da sem enkrat prvo noč dejansko pomislila, da bi bilo pa prav fajn, da bi jo nekdo za 15 minut vzel in jo cartal ta čas... Si ful dolgo tega nisem odpustila, čeprav je nisem dala stran - kar je po svoje tudi butasto (to, da sem se sekirala zato)!).
milki, tole z nezavestjo se človek tudi navadi: mislim, da se naučiš opazit malo prej, da boš skup zlezla, saj so signali: počasi zmanjka barv, potem sploh slike, na koncu se izklopi še zvok in odletiš po tleh. v tem času lahko otroka varno nekam odložiš, se usedeš na tla, da ne pribiješ v kak rob, daš glavo med noge, če je še čas in globoko dihaš. Pa vedno mej kak cuker s sabo, pomaga.
Zanimivo, ali pa sem jaz čisto nepoučena, v Ljubljani ene punce nisem slišala, da bi zahtevala glukozo ali pa AM. Še cimra, ki je imela malega na intenzivni in sploh še ni jedel pri njej, je hodila na črpanje, da bi vzpodbudila nastajanje mleka.
Podpis. No, jaz pa v p. nisem spoznala niti ene, ki ne bi hotela svojega otroka dojit - pa sem bila kar dolgo tam taprvič (8 dni in 3 dni drugič) in so me precej menjali po sobah. Dojila ni samo ena, ki je imela nedonošenko na IE, si je pa črpala mleko.
V LJ je nam vsem prinesla kar stekleničke z glukozo, če bi bili otročki ponoči naporni. Jaz sploh nisem vedela, da to otroka umiri oz da to sploh dajejo. Torej, je ne rabiš zahtevat, ker ti jo same prinesejo. In takrat ko sem bila jaz,ni bilo ne duha ne sluha o kaki črplaki oz črpanjuuser posted image
Hm, pri nas stekleničk z glukozo niso ponujale. če se kak otrok ni in ni mogel umirit po več ur, potem so prinesle glukozo, sicer pa ne. Črpalka je v vsakem nadstropju, spodaj je pa še laktarij za mamice z otroki na IE. To je tako vsaj od leta 2007.
Meni so tudi AM kar poturili, češ, da še ni dovolj mleka (ja, ulla, PEDIATRI!!!). Da rabi nekaj jest, pa pika in bo dobila flašo, dokler ne bom mela jaz dovolj mleka. Jaz pa vsa prestrašena, da potem ap ne bom mogla dojit. Zato pa pravim, da tudi če je otrok prve dni mal na flaši, se da it nazaj na izključno dojenje!
NO, jaz sem v MŠ prav posebej spraševala, zakaj pa potem ene nočejo dojit, če je to tako super fajn - pa mi kar nobena ni hotela povedat, ne babice, ne tiste, ki so se odločile, da ne bojo dojile. No, zdaj vem: ker boli - mene je prvič peklensko bolelo, čeprav so VSE sestre, babice, pediatri, ma čisto vsi, rekli, da je pristavljena vzorno za v knjigo! Mene je bolelo tako fejst, da sem ponoči grizla blazino, da ne bi javkala! in to ena dva meseca. Potem se je pa zrihtalo, drugič pa ni bilo problemov - malo sem mela res boleče bradavice tudi drugič, ampak nič v primerjavi s prvič, ko sem imela tudi regade, ker je mala bila non stop gor.
Ampak nikoli ne bi zamenjala (očitno, saj tudi drugo dojim;) - ker ko tele začetne ovire premagaš, je pa res fajn! Samo kdor ima izkušnjo samo tega, predno je zalaufalo, ima seveda slabe spomine na dojenje, razumljivo...
|
Natisni
OMG 
pol bi mogoč blo manj jamranja v smislu da ni blo mleka prvi dan ( ja valjda, pr nobeni ga ni, tud pr kravi ne) in da je bil otrok lačen, ker am mu pa niso hotle dat ( hvalabogu, vsaj nekdo ve kako in kaj), pa bi tud dojenje marsikteri lažje steklo, če bi vsaj približno vedela za kaj se gre. tko pa očitno ene pričakujete, da vam bo kr prvo uro po porodu mleko kar špricalo, in ker ni tko, pol ne morete dojit, ker pač niste rojene dojilje - mlekarice
? ... Ce ti gremo nekatere tako na zivce, pac ignoriraj nase komentarje, prav? Poskusi se ze enkrat sprijaznit z dejstvom, da se pac vsi ne strinjamo s tabo. Pa ceprav ves ti vse in o vsem najbolje 
) pac ni pomoci! Vsi pac ne moremo biti reseni...
