|
Kerensa* -> RE: prednost v vrtcu (8.10.2009 7:12:45)
|
IZVIRNO SPOROČILO: lake
Sej jst tud čist dobr ne razumem zakaj ma nezaposlena mati prednost pred otroki zaposlenih mater.
Iz čisto preprostega razloga (ki ga, neupoštevajoč recesijo, v bistvu celo razumem). Poglej...
Zaposlena ženska želi dati svojega otroka v vrtec. In ne dobi mesta zanj. Službe ne želi pustiti, možnosti varstva pri sorodnikih, sosedih ali prijateljih nima, zato bo otroka dala v zasebno varstvo. Koliko jo bo to stalo in čemu drugemu se bo morala za to odreči, je (žal) že druga zgodba, a dejstvo je, da nobena redno zaposlena ženska ne zasluži manj od tistih cca. 460€ (al' koliko je že minimalec), torej si zasebno varstvo lahko privošči (vzemimo cene cca. 250€ za 8 ur, kar je povprečje). Poleg tega ima možnost koriščenja krajšega delovnega časa (vem, da to pomeni tudi manjšo plačo, ja - žal), kar posledično pomeni tudi manjši znesek za zasebno varstvo. Bottom line - varstvo lahko plača v obeh primerih.
Prav tako želi v vrtec dati otroka nezaposlena ženska. In recimo, da prav tako ne dobi mesta zanj. Kaj to pomeni (splošno gledano)? Če je ženska nezaposlena, živi od socialne podpore (kar je državni strošek). Če je nezaposlena, to še ne pomeni, da otroka ne sme dati v vrtec (ker je pač tako ali tako doma in ga lahko čuva) - otroci zaposlenih in nezaposlenih imajo enake pravice. In če otrok ne bo v vrtcu, bo morala država izplačevati višje otroške dodatke. Poleg tega pa brezposlena mama, ki bo z otrokom, za katerega ni dobila mesta v vrtcu, ne bo mogla iskati zaposlitve, kar pomeni, da ne bo prispevala v proračun (od plače) in ne bo družbeno-koristna. Država ji bo morala plačevati tudi zdravstveno zavarovanje (obvezno in dodatno) in še malo morje teh stvari je. Iz državne malhe bo samo jemala (to je pač njena pravica), kar pa je obremenitev za državo.
Zato ima otrok nezaposlene matere pri vpisu prednost (dobi dodatne točke). Da ima mati možnost, da se zaposli in da preneha živeti od davkoplačevalskega denarja (in začne od svojega). Seveda je vsem kristalno jasno, da je ta zakon preveč ohlapen (in ga zato preveč ljudi izkorišča), ampak v osnovi pa je zakon pravilen.
IZVIRNO SPOROČILO: pelin
Prav tako sem proti temu , da imajo prednost otroci nezaposlenih staršev.Iz izkušenj namreč vem, da marsikdo prav neaktivno išče službo in tisti prosti čas veselo preživlja po kafičih ( od kod jim le denar ??).Otroci takih pa so nemalokrat v vrtcu od zore do mraka (tudi po deset ur!), prav tako pa so ti starši največkrat tisti, ki v vrtec pripeljejo bolne otroke. Nikakor ne mislim posploševati, saj vsak zase ve kdo spada zraven in kdo ne. Zavedam se , da je prav takšnim otrokom še posebej potrebna socializacija in da jim je v vrtcu (tako se tolažimo vzgojiteljice), verjetno bolje kot doma....Pa to je že druga tema...Skratka otroci nezaposlenih staršev bi morali biti v vrtcu le tisti res aktivni del dneva (nekako do kosila), potem pa naj bi ponje prišli starši.
Tukaj si nekoliko krivična. V osnovi imaš prav - veliko preveč je staršev, ki izkoriščajo ugodnosti socialne države, vendar si zadevo preveč posplošila. To, da brezposelni svoje dneve preživljajo po kafičih, ko so otroci v (zastonj) vrtcu, je mit, v katerega vsi verjamejo izključno zato, ker si pač mislijo, da imajo brezposelni na voljo ves čas tega sveta. Ne samo zato, ker sem sama brezposlena, temveč zato, ker poznam veliko brezposelnih, lahko rečem, da to ni res. Izjeme pač samo potrjujejo pravilo. In prav tako ne pomeni, da os brezposelni brez denarja (glede na stavek "Od kod jim denar za kavo?"). Zaposleni imajo plačo, brezposelni pa socialno pomoč ali plačo partnerja (kakor jaz). Oboji imajo za kavo in oboji si jo imajo pravico privoščiti. Zaposleni jo pač popijejo s sodelavci po službi, brezposelni pa v času vrtca - bistvo je enako. Tisti, ki pa dejansko nimajo (oz. si ne morejo privoščiti), pa ne hodijo v lokal na kavo (razen, če jih kdo povabi). Prav tako ne drži, da so otroci brezposelnih v vrtcu od zore do mraka (ne pozabi, da ponovno govorim o večini, ne o izjemah). Veliko večkrat se zgodi, da zaposlen starš pripelje otroka v vrtec malo čez 6 (ko se vrtec odpre), saj mora biti do 7-ih v službi (služba pa 50 km stran od vrtca v domačem kraju), ponj pa pridejo nekaj minut pred 16. uro (delajo do 15-ih, vrtec se pa zapre ob 16-ih). Malo morje brezposelnih staršev pa otroka pripelje v vrtec cca. 15 minut pred zajtrkom (kar pomeni okrog 8-ih) in polovica od teh (vsaj mlajših) gre domov po kosilu, druga polovica pa približno sočasno z drugimi. Kar celotno pogledano pomeni, da je otrok vsaj 2 uri manj v vrtcu od otroka zaposlenih staršev. In mislim, da me je malce zmotil tudi stavek "otroci takšnih staršev". Otroci kakšnih staršev? Nezaposlenih? Zakaj pa so ti starši kaj drugačni od ostalih? Zakaj bi potrebovali več (ali manj) socializacije? So glede tega za kaj prikrajšani (ker starš ni zaposlen)? Verjemi, da niti malo. Pa ponovno ne sklepam po sebi, temveč po večini, ki jo poznam. Nezaposleni starši imajo namreč večinoma več časa za svoje otroke, kar pomeni, da večinoma preživijo z njimi več časa (ne gradim na kvantiteti, ampak sklepam, da če je časa več, je tudi možnosti več, ko je pa več možnosti, je pa tudi kvaliteta boljša), torej lahko z otroci počno več stvari, obiščejo z njimi več ljudi in več lokacij ter imajo čas, da jih naučijo več stvari (in prej) - in tako dalje. Torej je socializacija načeloma še boljša. Zakaj bi jim bilo v vrtcu bolje, kot doma? Ker doma manjka ena plača? To še ne pomeni, da doma nimajo hrane ali da doma niso na toplem ali da se doma nihče ne ukvarja z njimi. Ni vsak brezposeln reven in to tako reven, da je bolje, da otroka pelje v vrtec, saj bo imel tam vsaj kaj jesti. To je ponovno predsodek. Da bi pa otroci brezposelnih enostavno morali iti domov po kosilu, pa je že diskriminacija. Čemu bi jim bilo omogočeno pol manj, kakor otrokom zaposlenih? So manjvredni?
|
|
|
|