rija -> Materinstvo in delovno mesto (11.6.2005 15:55:35)
|
No, pa da ti jaz odgovorim s stališča delodajlca, ki ga delavci enostavno raje spregledate. Imela sem zaposleno delavko, ki je bila zaradi otrokove bolniške pol meseca doma. Mali je dvakrat kihnil, pa je ni bilo 14 dni v službo. Nakar jo kličem po telefonu (mobitel) in slišim v ozadju dretje otrok. Pa jo vprašam, kje je, nakar mi odgovori, da je v cerkvi, da z otroki pripravljajo neke stvari za božič. Halo??? Mar ni tvoj otrok bolan in bi morala biti doma? Seveda sva se po tem zelo hitro poslovili. S službo namreč. Saj vem, tudi sama bom mami, pa bo moj otrok kdaj bolan in ne bom mogla v službo. Ampak v malih kolektivih so lahko take bolniške problem. Nimaš prave zamenjave, saj smo primorani zaposliti minimalno število delavcev, in potem trpijo ostali, nič krivi delavci, ki morajo delati nadure. Pa še storilnost v tem primeru ni enaka, kot če delata dva spočita delavca. Lahko je govoriti tistemu, ki samo vsak mesec čaka, da bo petnajsti. Jaz pa moram zagotoviti denar za plače, prispevke, regrese ipd. kar pa v trenutni gospodarski situaciji tudi ni mačji kašelj. In posledica takih izkušenj (vsaj pri meni) je, da pri sprejetju na delovno mesto rahlo diskriminiram mlade mamice brez varstva svojih potomcev. ŽAL! Ampak eno pomembno vprašanje na razgovoru za službo je tudi pri nas postalo vprašanje otrok in njihovega varstva med boleznijo. Vem da je to kruto, ampak ne morem pa se igrati socialne delavke in postaviti mojega desetletnega truda in trdega dela na kocko, ker nekdo ostane dva tedna doma, ker mu otrok dvakrat kihne. Tudi jaz in še nekaj ljudi bomo brez službe, če nam crkne firma. No, pa me raztrgajte...
|
|
|
|