Arwenko
|
IZVIRNO SPOROČILO: Zahi
IZVIRNO SPOROČILO: Arwenko
Glej, jaz sem bila v zelo zelo podobni situaciji, kakšne 3 mesece nazaj, junija, malo pred najino 2. obletnico poroke...poglej si malo temo Konec je..., sicer druge težave, ampak točno vem kako se počutiš, delala sem isto kot ti, razmišljala sem isto kot ti in dojela da je NAROBE in stvar rešila!
jaz vem da ni narobe.. sva ustvarila marsikaj skupaj.. marsikaj zgradila.. preživela težke čustvene čase.. smrti v družinah.. si stala ob strani.. sem ji pomagal pri službah.. ona meni drugje.. si čisto vsak dan rekla, da se imava rada.. potem pa takole poči.. mogoče se njej ne zdi malenkost.. ampak iz mojega vidika je to mala malenkost, katero odpravim z levo roko.. ona pa verjetno misli, da sem pač tak..
Zahi, zdaj si pa čisto mimo vsekal in vzel stvar iz konteksta. Ni narobe, da poskušaš stvar rešit in nima veze kaj sta preživela v preteklosti skupaj (sma midva tudi), meni se zdi narobe, da zdaj siliš v njo, narobe da ji poskušaš v tem trenutku dopovedat kako se bo to spremenilo, itn. Saj se bo, če misliš iskreno, ampak počasi, dojela bo takrat ko bo ona pripravljena dojet, ne ko se bo tebi zdelo, da bi morala. Pričakuješ od nje nemogoče v tem trenutku, tako kot sem jaz v svojem trenutku pričakovala nemogoče od svojega moža. Tudi pri nama je vse zgledalo super in oh in sploh, dokler ni počlo, tudi midva sva preživela podobno, smrt v najožji družini, težke čase, pa na drugi strani se skupaj veselila najsrečnejših trenutkov skupne mladosti. Pa to v tistem danem trenutku ni imelo nobenega pomena, počilo je zato ker se je nabralo stvari, nabralo malenkosti, nabralo stvari ki sva jih drug drugemu tolerirala, v sebi pa ne. In ja, tudi jaz sem bila tista, ki sem šele takrat marsikaj dojela, stvari, na katere so me bližnji opozorjali že veliko prej in se spremenila. Zase, predvsem zase, seveda pa delno tudi za naju. To je bil prvi korak, na katerem si zdaj ti. Ampak stvari se niso izboljševale, nasprotno, s podbnimi dejanji in razmišljanjem kot ga ti pišeš zdaj tukaj, sem ga samo še bolj odrivala. Dokler si pač nisem poiskala pomoči in pač dojela, da mu moram dat čas, da ga moram pustit, dobesedno pustit zato da sva lahko na novo začela gradit in da sva zdaj že zelo veliko postavila nazaj. In to kar sva postavila je celo lepše kot prej. Samo če bi vztrajala pri svojem prejšnjem razmišljanju, na katerega me tvoje sedanje zelo spominja, bi samo dokončno podrla most med nama, čeprav tega nikoli nebi hotela. To danes vem, ampak pač treba je izstopiti včasih malo iz svoje sence, če si nekaj resnično želiš doseči.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
?
.
