IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Še prej pa partnerja zapusti,ker to ni moški, ki te ima rad.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

IZVIRNO SPOROČILO: rija

Na tvojem mestu bi šla na splav.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Zdravo!

Sama se sramujem tega vprašanja in se mi zdi grozno, da mami ubije svojega otroka. Toda... Situacija je takšna, da res ne vem kaj naj. Sem študentka, s partnerjem, s katerim se zelo slabo razumeva živimo z najinim 11-mesečnim sinom v študentskem domu za družine. Zakaj sta še vedno skupaj, če se ne razumeta?
 
Dohodke ima samo on, jaz sem sicer v 4. letniku faxa, imam pa še veliko izpitov. A da bi delala preko študenta in bila finančno neodvisna ne razmišljaš? Kaj pa štipendija ali soc. pomoč?

Zbiram pogum, da bi končala najino zvezo, zdaj pa to. Spolni odnos sva imela samo enkrat samkrat po porodu. Ja, že to ni normalno, da v 11 mesecih s partnerjem samo 1x seksaš... Če mene vprašaš, vajine zveze že dolgo ni. Imela sva kondom, vendar mu nikakor ni šlo s kondomom, zato sva (neumno, vem), probala najprej parkrat brez in potem kondom gor... In zdaj zamuja menstruacija, test pozitiven.

Jaz sem rekla, da na splav ne grem, on pa vztraja, da noče še enega otroka in da naj grem naredit splav. Če ti nočeš na splav ne rabiš iti. Odločitev je na koncu vendarle tvoja.

Minilo je že par dni in se ni imeščal, sploh se noče pogovarjat o tem, ker noče še enega otroka in pika. Torej, silit ga seveda ne morem, lahko imam dva otroka sama, ali pa naredim splav. Ker ne morem pa gledat njega, kako čaka na otroka, ki si ga ne želi. :( Mislim, da si on tudi tebe ne želi, kaj šele drugega otroka...


Res ne vem kaj naj naredim. Da ne bo izgledalo, kot da sprašujem, ali naj grem na splav ali ne. Seveda je to moja odločitev in ni odvisna od uporabnic nekega foruma, toda nujno se moram o tem razpisat, rabim pogled od zunaj (torej vaš), ker se res obupana. Nočem pa o tem govoriti s prijateljicami, ker me je preveč sram, že pred samo sabo, da bi o tem govorila. Žalostno, da nimaš pijateljice s katero bi se lahko pogovorila. Prave prijatelčjice te nebi nikoli obsojale in pred njimi te ne bi rabilo biti sram.

Hvala za razumevanje.

Želim ti srečo, pa čimprej se osamosvoji!

IZVIRNO SPOROČILO: čebelca2

ohjoj. si se pa znašla v zelo težki zadevi. lahko ti svetujem kako mislim da bi jaz naredila na tvojem mestu... kljub temu da še študiraš in že imaš enga otročka, se za splav skor sigurno nebi odločila, ker sem imela že 2 spontano in vem kako sem trpela, pa nisem dejansko sama tega povzročila. če imaš že težave z duševnim zdravjem, premisli kakšne posledice bi to lahko pustilo na tebi. veliko je punc ki je splav naredilo in so potem ugotovile, da bi veliko lažje skrbele za otroka kot pa nosile njegovo življenje na vesti. sploh pa iz tega kar si napisala, se mi zdi da te je kr groza ob misli da bi naredila splav. 

vsekakor pa proč od tega fanta, ker to ni partner.  podpreti bi te mogu in če bi bil dec bi reku enga bomo pa še kamot preživel!! ne pa da celotno breme preloži na tebe. to je psihično nasilje in sploh ni čudn da si na antidepresivih!!

Razmisli še enkrat glede splava... odločitev je seveda tvoja, ampak pomoje je vse trpljenje poplačano, ko vidiš tiste učke, ki te gledajo kot da si vse na svetu... sama še čakam na ta trenutek... ne želim ti zbujati slabo vest ker ti je že brez tega dost hudo, ti pa želim da se stvari razpletejo tako da bo najbolje zate in otroka. včasih je dobro poslušat tudi srce, ne samo razum... včasih...

pa srečno!

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

pa opravičujem se za zmedeno pisanje, res sem čisto raztresena. poleg moram omeniti še, da sem zaradi tega splabega odnosa med prejšnjo nosečnostjo zapadla v hudo depresijo in si še vedno nisem opomogla, ter jemljem paroxat (antidepresiv). Ali mogoče katera ve kako gre to skupaj z nosečnostjo? Če bi bila zdrava, če bi lahko nadaljevala z zdravljenjem, bi bil to velik korak k temu da otroka obdržim, toda sama z dvema in depresijo...res ne vem, če bi zmogla.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]