|
dojenč -> RE: *** Avgustovčki '08 ~ 1.del *** (29.10.2009 12:52:51)
|
Je res vsega kriva tašča?
PA ŠE STROKOVNO MNENJE: ja saj to je to
29.10.2009, 10:25 / N.R.
„Tašča je zmaj!“ pogosto slišimo. Veliko prepirov v partnerskem odnosu se zgodi zaradi tašče. Ubogo žensko 'vlačijo' po zobeh in za vse je kriva ona. Pa je res?
Dobra tašča
Ali obstaja? Seveda se najdejo tudi dobre tašče. To so tiste, ki se s pristnim in prijateljskim odnosom vključijo v mlado družino. V takem primeru se lahko med taščo in snaho razvije prijateljstvo, ki je v mladi družini zelo zaželeno. Tašča pa postane tudi babica, to pomeni, da lahko z vnukom ali vnukinjo splete posebne vezi. A ni povsod tako lepo, po svetu se prehajajajo tudi tašče, ki so vsiljive in nesramne. Mnoge snahe jim očitajo, da želijo v partnerski odnos vnesti nerazumevanje in nemir.
„Izguba sina“
Priznajmo, vsaka mati težko sprejme dejstvo, da bo njenega sina „odpeljala“ druga ženska. V njej to prebudi občutke jeze, strahu, predvsem pa stiske, ki jo občuti, ker naj bi bilo njenega poslanstva konec. A to pa se bo verjetno zgodilo vsaki materi, ko se bo njen otrok poročil ali odselil. Zato se tašča pogosto nehote znajde v sporu s snaho, saj meni, da njenega sina ne ljubi dovolj, ali zanj ne skrbi, tako kot je ona.
Diha za ovratnik
Da tašča ne bi bila kar tako izključena iz življenja mlade družine, se znajde po svoje – tako da je snahi stalno za petami. Preverja, kako ima urejeno stanovanje, kako vzgaja otroke, kaj je skuhala, kdo je pri njej na obisku ... Seveda vsega, kar opazi, ne pozabi tudi komentirati. Ker to snahi ni všeč in, če smo iskreni, ne bi bilo nikomur, se dami kaj hitro zapleteta v prepir. Če jo snaha ignorira, se lahko zgodi celo, da se vname hud prepir. Sinu bo potožila, da ga je žena naščuvala proti njej! Vse skupaj je videti, kot da se snaha in tašča borita za istega moškega ...
Med dvema ognjema
Težko je za vse tri, a najtežje je za sina oziroma moža. Nesrečnik ima rad obe ženski, taščo in ženo. Nobene ne želi izgubiti in se nobeni zameriti. Če sta bila mati in sin zelo navezana, je oreh še toliko trši.
A treba je poudariti: kadar tašča ne sprejme snahe, to v resnici pomeni, da ne sprejme svojega sina, saj je snaha v čustvenem smislu postala del njega.
Mamin sinček ali čustvena opora?
Močna ali celo pretirana navezanost matere na sina ima lahko globlje razsežnosti. Najpogosteje se mati preveč naveže na sina, ker nima urejenega odnosa s svojim možem, torej sinovim očetom, ali je ta umrl oziroma sta se razšla. Tako postane sin tisti, ki zadovoljuje njene čustvene potrebe, ki jih partner iz različnih razlogov ni.
Obstaja rešitev?
Najprej in najbolj pomembno: vse prepire naj partnerja rešujeta sama, spore in nesoglasja s taščo oziroma mamo pa naj rešuje sin oziroma mož. Nujno pa je, da snaha, torej žena, možu pove o svojih občukih, strahu in prepiru s taščo, če do tega pride. A previdno! Žena ne sme planiti na moža in na vse pretege kritizirati in govoriti čez taščo, saj gre vendar za njegovo mater! Lepo in preprosto naj mu pove o vsem, kar jo muči.
Kaj pa tašča, se bo spremenila?
Verjetno ne, a poskusiti ni greh. Takoj, ko si mlada dva ustvarita dom in družino, naj se pogovorita z njo. Mlada starša naj tašči oziroma mami enostavno povesta, da sta odrasla in pripravljena na vzgojo otrok. Vsi stari starši bi se morali zavedati, da njihova naloga ni vzgajati vnuke, zato naj se ne vmešavajo v vzgojo. Največja napaka dedkov in babic je, da mladi družini vsiljujejo svoje predloge in izkušnje o vzgoji otrok, kar pa mladim ni všeč. Stari starši bi se morali držati tega, da mladim pomagajo le, če jih za to prosijo, tako z nasveti, kot z dejanji.
Imejte se radi!
Star pregovor pravi, da naj mladi živijo vsaj toliko stran od staršev, da tašča ne more k njim v copatih. To je odlična rešitev, če je mogoča, seveda. Tako se lahko vidite ob nedeljah, na kosilu, ki ga, seveda, skuha tašča. V zahvalo pa snaha zamiži na eno oko, kadar se tašča vtika v vzgojo vnukov in podobno.
Vsi starši si želijo le, da bi bila njihova družina srečna. Recept za srečo je preprost. Veliko odkritega pogovora, zaupanja in iskrenih čustev bo prineslo srečo samo od sebe. In če bosta srečna snaha in sin, bo srečna tudi tašča! No, ja, vsaj morala bi biti ...
|
|
|
|