Moja družina... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Camila -> Moja družina... (3.9.2009 14:44:12)

Danes mi je totlano stopilo na živce in ker vedno s tem obremenjujem fanta, sem si rekla da se bom končno izpovedla tudi tukaj, ker enostavno ne zdržim več. Ne vidim rešitve. Stara sem 25 let, študentka in že od 15 leta živim v Ljubljani-srednja šola, sedaj pa tudi kot študentka. Preživljam se več ali manj sama. Imam svoj avto, katerega sama vzdržujem, svoje stanovanje v Ljubljani-živiva skupaj s fantom (mami mi daje 50evrou na mesec za stanovnje), imam štipendijo, ker sta starša oba kmetovalca, poleg tega poleti imam dve deli v moje kraju (hotelska recepcija+čiščenje sob), enega pa za čez študijsko leto v Ljubljani! Poleg tega pomagam tudi doma na kmetiji. Če rabim denar mi posodijo, včasih pa tudi kaj dajo. Sama si kupujem vse stvari, kar je nujeno za življenje. (Stari starši mi dajo 50 evrou na mesec) Nikoli me niti ne pohvalijo, da sem pridna študentka-sedaj grem v zadnji letnik... nikoli ne vprašajo za mojega fanta, niti ne vejo da sva skupi, oziroma mami nekaj ve, oče pa tud, ampak njihova logika je taka, da dokler se ne mislim poročit mora ostati kot je. Zelo me držijo na kratko, čeprav nisem bila nikoli problematična in sem jim vedno vse ugodila, vsako pomoč, razen včasih sem jim rekla da rabim mal študijskega dopusta za izpite. S fantom se razumeva zelo dobro, res nama gre vredu, res sva srečna, on me razume in mi stoji ob strani, se ne sekira. Vedno mi govori, da sem mu pomembna jaz in ne moji starši. To sem se nekako sprijaznila, da so pač taki, vsake toliko časa me zaboli, ko mi začnejo očitat kakšne stvari, ki so res brezvezne!! To še ni tak problem, ker sem se sprijaznila. Velik problem je moja sestra. Zelo je ljubosumna name. Živimo skupaj v sobi, seveda je to zelo malokrat-za vikende, ko pridem domov ali pa čez poletne počitnice, ko pomagam staršem na kmetiji. Sploh ne govori z mano, ko pa grem v Ljubljano, me pa skoz kaj kliče ko kaj rabi ali ko ji je hudo. Totalno me prezira in pred starši se obnaša tako, kot da je samo ona pomembna, pa skoz se hvali koliko mora ona delati doma in da jaz sem itak v Ljubljani in da sploh ne vem kaj mam in stalno mi očita, da delam doma samo krvico-ko pridem domov. Včasih pridejo trenutki, ko se me res oklene in se dobro razumeva. Sestro imam rada, res ji želim vse naj naj, saj je moja "kri". Ampak res ne razumem, zakaj ni srečna ko pridem domov, zakaj me more tko dajati v nič. Enkrat se je celo zgodilo-mi je sestrična pravila, da me je blatvila pred teto, da kakšna sem, da ne dalam nič. Da mi je bolj pomemben fant in nevem kaj je še pravila. Ne dovoli mi niti normalno življenje v najini sobici, včasih tudi po 14 dni ne spregovori z mano in živi mimo mene. Moj faks je nepomemben, ampak samo njen faks in njene stvari. Sedaj sem cel mesec doma, ker imamo trgatev, poleg tega tudi vmes delam in se še pripravljam na izpit. Ona, z njenim odnosom in njenim preziranjem me daje v nič in to mi jemlje energijo, saj imam tega dost. Enkrat sem se že pogovorila pred starši, kako mi je hudo zarad njenega odnosa. Starši vejo da je ona ljubosumna name in da me ne sprejme, ker je tako že od malega. Ona je začela jokat (finta), oče mi je pa dejal, da jo sigurno jaz "podjebavam"!! Ja pa halo, sej nimam 10 let, pa je 2 leti starejša od mene, cele dneve doma, dela kadar se ji zalušta, nikamor ne hodi ven med kolegi, hodi spat od 22 zvečer, vstaja ob 6 zjutraj... Pa sprejmem vse to, rada jo mam je moja sestra, naj dela kar hoče. Taka je, a ne vem zakaj sem jst taka napaka za njo in me tko prezira. To je tud verjetno v njej, saj tudi drugih vedno neki opravlja, ko pa z njimi govori je pa naj kolegica. Nevem več  kaj si mislit, če povem staršem, bodo itak na njeni strani, ker bodo rekli taka pač je, če povem njej me totalno poniža do konca. A mene je hudo, ker neve, zakaj mora to delat...!! Pa življenje je itak težko in še bomo rabile ena drugo. Hudo mi je tud zarad fanta, ker me vedno posluša in mu non-stop to nakladam!! On mi reče, če pogovor ne zaleže, pa bodi še ti taka do nje in zdrži še par let doma, dokler ne dobiva službe in greva posebej živet-on je tu študent!! In danes sem se odločila, da bom poskusila čim manj obremenjevat fanta s tem in se končno sama-s pomočjo vas, spopasti s tem problemom, ki ni vredno moje energije!!!

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]     [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]




ThinkPink -> RE: Moja družina... (3.9.2009 15:17:14)

Ah, ne se sekirati! Te kar razumem, saj imam sama brata, ki je vedno več veljal kot jaz in še zdaj velja, ampak na mojo srečo, imava fajn odnos - on se sicer zaveda bonitet, ki jih ima od staršev, ampak je fer in si vedno pomagava.

Drugače pa - bodi srečna, da imaš tako dobrega fanta, ki ti stoji ob strani in ti prisluhne. In bodi srečna, da si se tako hitro sama postavila na noge in si neodvisna od staršev. Imej v mislih, da še samo kakšno leto, dve, pa boš končala faks, si našla službo in takrat boš popolnoma neodvisna od staršev, njihovega mnenja in predvsem mnenja svoje sestre. Nekoč boš imela svojo družino, svoje življenje in se ne boš več sekirala za sestro in odnose s starši. Meni je tudi včasih ogromno energije pobralo razmišljanje, zakaj sta tako nefer do mene, mi nič ne pustita, bratu pa vse, sta stroga in imata nonstop neka pričakovanja in zahteve...Sedaj pa me briga... Imam svoj life, enkrat na teden gremo na kosilo, pa čao miki. Kaj se dogaja, kdo kaj govori...se me sploh več ne dotakne.

Kar se pa tiče sestre, pa ne vem. Žlahta, raztrgana plahta. Skoraj ne poznam idealne družine, kjer bi vse štimalo. Sicer zelo žalostno, ker bi ravno znotraj družine mogli držati skupaj. Sta se kdaj odkrito pogovorili, sami, brez staršev?

Vse lepo ti želim[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]!




blaža -> RE: Moja družina... (3.9.2009 15:30:20)

Sindrom starejših sester.[sm=smiley13.gif]

tudi jaz se z mojo ne razumem preveč, pa starši niso nikoli delali razlik. vedno me na lep način daje v nič, tako da drugi ne opazijo, jaz pa še kako čutim. ne razumem zakaj. Se tolažim, da sva si pač različni, čeprav sem žalostna, da je tako.




aknela123 -> RE: Moja družina... (3.9.2009 20:47:50)

camila, postavi se v kožo svoje sestre. seveda je ljubosumna, poznaš tisto, da otrok, ki je doma, je vedno manj vreden kot pa tisti, ki ga ni in pride kdaj pa kdaj čez vikend domov. in takrat se že v petek pripravljajo na tvoj obisk, pa pospravljajo,... poznam to iz lastnih izkušenj. ljubosumna je tudi, ker si ti v lj in lahko greš med tednom kamor se ti zahoče, prideš ponoči ali zjutraj, pa starši ne bodo vedeli, da si ponočevala, pri njej, ki živi doma, pa starši vedno vejo, če ponočuje, tudi če ji ne branijo, pač tako je, da jo imajo na očeh. poglej malo iz te strani.

čez leta ko bosta obe imele drugačne skrbi (mož, otroci) se bosta že razumeli.

lp




Shorty_ -> RE: Moja družina... (3.9.2009 20:53:22)

še ena ki ima starejšo sestro za katero skoraj ne vem da obstaja...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]




*alja* -> RE: Moja družina... (3.9.2009 21:22:15)

Koliko pa mate razlik v letih?

Ponavadi pravijo da če je večja razlika slabše se razumejo (no vsaj meni tako tupijo, da naj mam še enega otroka takoj ker drugače se nebota razumela).

Drugače se pa strinjam da tist ki je doma je vedno manjvreden, pa karkoli dela. Tako da se res malo v njeno kožo postavi, pa jo boš lažje razumela. 




Anonimen -> RE: Moja družina... (3.9.2009 21:53:42)

Tamala očitno uživa, ko vidi kako te prizadene in na ta način zdravi svoj ego. Dej jo mal zignoriraj nazaj, da ne bo imela tako močan občutek pomembnosti. Kar nam je v življenju prineseno na pladnju, nam ponavadi ni preveč vredno. In ti si ji očitno postregla s prepolnim pladnjom sestrske prijaznosti. Sprazni ta pladenj, pa naj ga sama ponovno naloži. Če se bo pa znašala nad tabo še naprej, se pa čimprej sprijazni, da je samo tvoj partner tvoj najboljši prijatelj.




Arwenko -> RE: Moja družina... (4.9.2009 9:30:00)

Camila, delaš prav, ignoriraj jo še naprej. Če pa bo prehudo pa pojdi nazaj v Ljubljano in se v miru pripravljaj na izpite, čuvaj svojo energijo, tako ali tako je včasih primanjkuje. :)




botrca -> RE: Moja družina... (4.9.2009 11:58:32)

Sestra ima kompleks nižje vrednosti in ti tu nič ne moreš...niti starši. Zavida ti pa zato, ker si in še boš v življenu nekaj dosegla, ona pa namesto da gleda tvoje življenje, bi lahko dosegla enako če ne še kaj več pa tega ni. In vedno ti bo zavidala...žal[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image].




Anonimen -> RE: Moja družina... (7.9.2009 0:34:29)

IZVIRNO SPOROČILO: Camila

Danes mi je totlano stopilo na živce in ker vedno s tem obremenjujem fanta, sem si rekla da se bom končno izpovedla tudi tukaj, ker enostavno ne zdržim več. Ne vidim rešitve. Stara sem 25 let, študentka in že od 15 leta živim v Ljubljani-srednja šola, sedaj pa tudi kot študentka. Preživljam se več ali manj sama. Imam svoj avto, katerega sama vzdržujem, svoje stanovanje v Ljubljani-živiva skupaj s fantom (mami mi daje 50evrou na mesec za stanovnje), imam štipendijo, ker sta starša oba kmetovalca, poleg tega poleti imam dve deli v moje kraju (hotelska recepcija+čiščenje sob), enega pa za čez študijsko leto v Ljubljani! Poleg tega pomagam tudi doma na kmetiji. Če rabim denar mi posodijo, včasih pa tudi kaj dajo. Sama si kupujem vse stvari, kar je nujeno za življenje. (Stari starši mi dajo 50 evrou na mesec) Nikoli me niti ne pohvalijo, da sem pridna študentka-sedaj grem v zadnji letnik... nikoli ne vprašajo za mojega fanta, niti ne vejo da sva skupi, oziroma mami nekaj ve, oče pa tud, ampak njihova logika je taka, da dokler se ne mislim poročit mora ostati kot je. Zelo me držijo na kratko, čeprav nisem bila nikoli problematična in sem jim vedno vse ugodila, vsako pomoč, razen včasih sem jim rekla da rabim mal študijskega dopusta za izpite. S fantom se razumeva zelo dobro, res nama gre vredu, res sva srečna, on me razume in mi stoji ob strani, se ne sekira. Vedno mi govori, da sem mu pomembna jaz in ne moji starši. To sem se nekako sprijaznila, da so pač taki, vsake toliko časa me zaboli, ko mi začnejo očitat kakšne stvari, ki so res brezvezne!! To še ni tak problem, ker sem se sprijaznila. Velik problem je moja sestra. Zelo je ljubosumna name. Živimo skupaj v sobi, seveda je to zelo malokrat-za vikende, ko pridem domov ali pa čez poletne počitnice, ko pomagam staršem na kmetiji. Sploh ne govori z mano, ko pa grem v Ljubljano, me pa skoz kaj kliče ko kaj rabi ali ko ji je hudo. Totalno me prezira in pred starši se obnaša tako, kot da je samo ona pomembna, pa skoz se hvali koliko mora ona delati doma in da jaz sem itak v Ljubljani in da sploh ne vem kaj mam in stalno mi očita, da delam doma samo krvico-ko pridem domov. Včasih pridejo trenutki, ko se me res oklene in se dobro razumeva. Sestro imam rada, res ji želim vse naj naj, saj je moja "kri". Ampak res ne razumem, zakaj ni srečna ko pridem domov, zakaj me more tko dajati v nič. Enkrat se je celo zgodilo-mi je sestrična pravila, da me je blatvila pred teto, da kakšna sem, da ne dalam nič. Da mi je bolj pomemben fant in nevem kaj je še pravila. Ne dovoli mi niti normalno življenje v najini sobici, včasih tudi po 14 dni ne spregovori z mano in živi mimo mene. Moj faks je nepomemben, ampak samo njen faks in njene stvari. Sedaj sem cel mesec doma, ker imamo trgatev, poleg tega tudi vmes delam in se še pripravljam na izpit. Ona, z njenim odnosom in njenim preziranjem me daje v nič in to mi jemlje energijo, saj imam tega dost. Enkrat sem se že pogovorila pred starši, kako mi je hudo zarad njenega odnosa. Starši vejo da je ona ljubosumna name in da me ne sprejme, ker je tako že od malega. Ona je začela jokat (finta), oče mi je pa dejal, da jo sigurno jaz "podjebavam"!! Ja pa halo, sej nimam 10 let, pa je 2 leti starejša od mene, cele dneve doma, dela kadar se ji zalušta, nikamor ne hodi ven med kolegi, hodi spat od 22 zvečer, vstaja ob 6 zjutraj... Pa sprejmem vse to, rada jo mam je moja sestra, naj dela kar hoče. Taka je, a ne vem zakaj sem jst taka napaka za njo in me tko prezira. To je tud verjetno v njej, saj tudi drugih vedno neki opravlja, ko pa z njimi govori je pa naj kolegica. Nevem več  kaj si mislit, če povem staršem, bodo itak na njeni strani, ker bodo rekli taka pač je, če povem njej me totalno poniža do konca. A mene je hudo, ker neve, zakaj mora to delat...!! Pa življenje je itak težko in še bomo rabile ena drugo. Hudo mi je tud zarad fanta, ker me vedno posluša in mu non-stop to nakladam!! On mi reče, če pogovor ne zaleže, pa bodi še ti taka do nje in zdrži še par let doma, dokler ne dobiva službe in greva posebej živet-on je tu študent!! In danes sem se odločila, da bom poskusila čim manj obremenjevat fanta s tem in se končno sama-s pomočjo vas, spopasti s tem problemom, ki ni vredno moje energije!!!

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]      [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]


Praviš, da starši nikdar ne prašajo za tvojega fanta. Ko ga boš enkrat predstavila, bodo verjetn tud kaj povprašal. Dokler pa ne vejo al je tič al miš, pa ne pričakuj vprašanj.
Če so bli starši sami navajeni tko, da tud njih ni noben hvalil, pa čeprau so bli pridni, verjetn take geste bolj težko izražajo, čeprav pri sebi vedo, da si pridna.

Kar se pa tvoje ljubosumne sestre tiče, dvign nos in svoj ego, ponos, bodi ponosna na svoje dosežke in ko ti bo naslednjič kej sikala, ji reci, da bi se tud ona lahko tko odločla kot ti in če se ni, to ni tvoj problem. Ko te bo naslednjič klicala, ko bo kaj rabla od tebe, ko boš v Lj., ji lepo obrazloži, da se ti ne zdi fer, da te doma ponižuje pred vsemi, ko pa nikogar ni, si pa dobra za pomoč. Povej ji, da če se misli tko obnašat, naj te pač ne kliče, ker nisi samoumevna. Povej ji še, da ji boš rade volje pomagala, vendar ne pod pogoji, ki ti jih daje doma, ko prideš. Kar naj potem doma otresa, sam pol tud povej, kako te pol kliče v Lj. in da v kočni fazi le nisi tok slaba kokr te sestra prikazuje.




Stran: [1]