bobek05
|
Bom najprej napisala s strokovnega vidika: Uvajanje je eno najbolj ključnih obdobjih otrokovega bivanja v vrtcu, zato se temu v našem vrtcu namenja veliko pozornosti... Najprej imamo (že junija ali julija) sestanek za starše novincev in jim predstavimo potek uvajanja, kaj lahko pričakujejo - torej kakšne "težave" (jok, neješčost, nespečnost, nemirnost, ...) ... Pri nas vzgojiteljice pred uvajanjem s starši opravijo individualni razgovor, da si pridobijo čim več podatkov o otroku, kar bi jim lahko pomagalo pri čim lažjem in hitrejšem prilagajanju okolja otroku (npr. kakšne so otrokove spalne in prehranjevalne navade, s čim se najraje igra, zamoti, ... ipd.). Starše prosimo, da v času uvajanja pridejo z otrokom v skupino med 9.30 in 11h - prej ne, ker otroci malicajo in kasneje ne, ker imajo že kosilo. To se je izkazalo še posebej uspešno za skupine, kjer se otroci novinci priključujejo že obstoječi skupini (zato imamo redko popolnoma na novo grupirane skupine). To je lažje za otroke, ki so že v skupini in za otroke novince, saj se jim vzgojiteljice lažje posvetijo. Starši so v času uvajanja dobrodošli - v večini primerov pa ugotavljamo, da njihova prisotnost ni potrebna. Ponavadi so v oddelku največ 3 dni po 30-60 minut (v povprečju), včasih manj, redko več. Niti približno ne bom trdila, da otroci novinci ne jočejo - pa še kako... Nekateri jokajo veliko, nekateri se zelo hitro pomirijo. Otroci nehajo jokat, ko vzgojiteljicama začnejo zaupat in k temu veliko pripomorejo tudi starši - o odnosih staršev do strokovnih delavk ste tudi same že pisale. Bolj so starši sproščeni, zaupljivi, veseli ob predaji, hitreje otroci sprejmejo vrtec. Velikokrat jim svetujemo, da se z otrokom o vrtcu pogovarjajo (tudi z najmlajšimi) že pred vstopom v vrtec, se mimo sprehodijo, nas med poletnimi meseci obiščejo za kakšno urco, ko se otroci igrajo na igrišču... Vsi si želimo, da bi otroci čim manj jokali in se čim hitreje privadili na novo okolje in nove osebe, zato tudi pravimo, da je mesec september uvajalni mesec, kar samo po sebi pove, čemu namenjamo pozornost. A roko na srce - brez joka ne gre. Uvajalno obdobje ponavadi traja od 2-4 tedne, se pa lahko zavleče, če je otrok vmes veliko bolan. Takrat je lahko vmes še huje, ker ve, kaj ga čaka, a nikar izgubiti upanja. Če starši otroka začasno izpišejo iz vrtca in ga kasneje ponovno vpišejo (čez nekaj mesecev, leto dni), ima otrok ponavadi dosti večje in dolgotrajnejše težave pri uvajanju... Vsaj v praksi se je tako pokazalo, zato vedno svetujemo staršem, da naj ne izpišejo. Če se pojavijo večje uvajalne težave, se dogovorimo za sestanek s starši (vzg., svet. delav., starši) in se pogovorimo o dodatnih prilagoditvah za otroka... Vsi otroci niso enaki in nekateri potrebujejo malce več časa, drugačne metode, ... Zdaj pa še s starševske plati: Moj otrok se je pričel uvajati s 14,5 meseci in jokali smo 2 meseca. Bil je veliko bolan - 2 tedna vrtec, 2 tedna doma in to se je vleklo skoraj celo leto. Priznam, da je moje strokovno znanje zatajilo in po 2 mesecih jokanja, sem moža prosila, da sina zjutraj pelje v vrtec. Navsezadnje sem bila "le" mama in kot vse ve, zelo navezana nanj. Ta metoda se je izkazala za zelo učinkovito, saj je otrok čutil mojo stisko, ki je pa moj mož ni kazal in stvari so se nekoliko izboljšale. Imeli smo ene antibiotike na druge in počasi sem že obupavala, ko mi je celo njegova pediatrinja svetovala, naj ga za nekaj časa izpišem, da si opomore od bolezni in antibiotikov. Na koncu smo sprejeli odločitev, da bomo počakali do poletja. Imeli smo srečo. Poletje je minilo brez bolezni, avgusta pa je že dobil prve kapsule za dvig imunskega sistema - pomagalo je... in naših težav je bilo konec... Pri 4ih letih je moj otrok menjal okolje in vrtec (zaradi selitve). Brez najmanjše težave To bi bilo vse z moje strani. Drage mame, razumem vašo stisko. Vem, kako sem se jaz počutila in vidim v očeh vseh mamic, ki pripeljejo svoje male sončke. Ne obupajte. Če se s čim ne strinjate ali v kaj dvomite, se pogovorite z vzgojiteljico. Skupaj boste našli način, ki bo odgovarjal vam in stok. delavkam. Kljub temu pa vam polagam na srce, da vzgojiteljicam zaupate. Tudi če imate kdaj občutek, da za vas nimajo časa, da vas na hitro odslovijo - jih prosite za pogovorno uro in razumite, da v se v tistem trenutku, ko oddajate otroka na vratih, ne morejo z vami pogovarjati o otroku, ker imajo v igralnici morda še 8 drugih otrok, drugih staršev, na katere morajo paziti, da se jim kaj ne pripeti... Mislite pozitivno in srčno vam želim, da uspešno prebrodite prvo leto v vrtcu. Verjemite, da bo prišel tudi dan, ko vaš otrok ne bo hotel domov iz vrtca...
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|