Anonimen
|
Moje mnenje:
1. kar si delala v preteklosti ni nekaj, česar bi te moralo sedaj biti sram in se zaradi tega sekirat, kaj vse si zamudila. Kar si danes, si tudi zaradi vseh napačnih odločitev. Kako dihaš, ješ, razmišljaš, govoriš, vsak delček osebnosti si danes zaradi tega, kar si dala skozi v življenju. Tudi to, da imaš svoj družinico, dva prekrasna otročka in moža. Če preteklosti ne bi bilo v taki obliki, ne bi bila ti. In se mi zdi, da si prav fajn, da se premalo ceniš in spoštuješ to, kar ti je uspelo doseči. Za sabo imaš marsikatero izkušnjo, ki ti je dobra osnova za naprej. Torej potegni iz svoje preteklosti pozitivne stvari.
2. SAMO poklicno šolo?! Šola ne pomeni nič sama po sebi. Jaz imam narejen faks, pa moje delo nima veze s tistim, kar sem študirala. Pomembneje je, da veš, kaj hočeš delat, kaj si resnično želiš, kaj ti bo nafilalo baterije. In tudi poklicna šola je lahko zelo dobra odločitev, v kolikor ti delo, ki iz tega izhaja, nudi zadovoljstvo. Vsa čas šiviljam, pekom, slaščičarjem, zidarjem,.. za njihovo delo, ker jaz ga nikoli ne bi mogla opravljat tako dobro, kot ga oni. Šola je zgolj en okvir, ne pomeni pa, da če imaš narejeno poklicno, da si kaj manj kot nekdo, ki ima narejen gimnazijo ali faks.
3. Premisli, kaj si resnično želiš delat. Kaj bi te izpolnjevalo. Potem pa veselo študirat, moraš pa tvojemu dragemu povedat, da to rabiš, da si nesrečna ter da boš rabila tudi njegovo pomoč pri otrocih in gospodinjstvu ter spodbudo in moralno podporo, da boš izpolnila svoje sanje.
Pa verjemi vase. Zmoreš veliko več, kot si misliš!
Srečno.
< Sporočilo je popravil Ankica -- 30.8.2009 12:07:36 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(no,ne vse)Res sem nesrečna zaradi službe,nimam pa možnosti kam drugam.Sploh zdaj v tem času.Rada bi naredila kakšno šolo ob delu,ampak se mi zdi,da me moj ne podpira pri tem najbolj.Pravi,da se boji,da je ne bi naredila,ob takem tempu,dveh otrocih,ker mi že zdaj primanjkuje časa za vse.Zato mi potem vse dol pade in sem še bolj razočarana,krog se ponavlja,se skregava,moje nezadovoljstvo se prenaša na druge.
Srečno!
..pa sej bo šlo,važen da si se odločila in da greš v to,pa tud šele čez 14 let,če pa nebi šla bi se pa lahko kdaj še po glavi tepla zakaj nisi.,sej to mene mori,da bom stara 80 let (če bom dočakala
popolnoma sem brez energije,volje,smilim se sama sebi,jem tablete za živce,eh...grozno je dandanes vse skupaj.Najhuje je,da moraš biti zaposlen v službi,ki jo sovražiš iz dna duše,ker nimaš druge izbire.In preživiš polovico svojega življenja prav tu
