NinaŠ -> kdaj lupčka in papa? (4.6.2005 18:59:50)
|
Anže je zelooo navezan name in ko moram kam it ali ga pač pustim pri kom v varstvu (tašča, mami), da sama uspem doma kaj postorit (sesanje, pomivanje tal) mu moram vedno kar uiti :ups: , ker drugače je hud jok :(( in ga nihče ne more pomiriti :( (tud 3 ure lohk traja). Jaz pa se vedno znova počutim krivo :(( , ker sem mu kar ušla in ga nisem polupčkala in mu pomahala v slovo. Saj mu prej povem, da bo ostal nekaj časa pri mami, ampak tiste besede ga itak nič ne ganejo oz. verjetno niti ne dojame točno, kaj mu dopovedujem :zmeden: . Danes sem pa sploh čist »iz sebe«, pa živčna in kar na jok mi gre, ker sem ga prvič pustila za čez noč (če bo kriza me itak pokličejo) pri moji mami :(( . Sem mislila, da bova z mojim lahko šla končno (po več kot 15 mesecih) zvečer mal ven :bravo: , ampak zgleda da ne bo nič iz tega, ker sem jaz čist jokava in najraje bi ga šla iskat. Pa spet se nisem poslovila, sem mu ušla… grozno :(( . Tako me žre, da ga ne morem normalno pustit v varstvu, pač z lupčkom in papa za slovo in se bojim, da bo izgubil zaupanje vame :( , ko mu kar uidem; samo v nasprotnem primeru je pa nemogoč in da bi se tri ure ali več ves čas jokal in klical mami pa tud ne gre. Tako ko pa kar izginem se pa sicer vsake toliko časa spomni name in pokliče mami, vendar ob hitri animaciji spet za nekaj časa pozabi. Kaj naj naredim oz. kako naj ga naučim, da bo vedel, da mami zmeraj pride nazaj :zmeden: ? S samim dopovedovanjem (še) ne gre, iz »prakse« pa tudi očitno še ni spoznal tega ali kaj, jaz pa vedno »odhajam« z občutkom krivde in se težko sprostim kjerkoli že sem :(( . Kako je pa pri vas? LP
|
|
|
|