|
RE: vzgojiteljice, kaj vam gre na živce 25.9.2009 11:04:25
|
|
|
|
ronja
|
S tem, kaj bi morebiti šlo slednjima na živce pri meni kot staršu, se ne obremenjujem preveč, saj vem, da so vajene svega i svašta Ma, ja, so - ampak zakaj bi to morale od mene dobit? Saj je dovolj drugih staršev, da jih živcirajo . maška, za govorilne ure smo se že zmenili, z Ronjino sva jo že imeli (oz. imele - sta bili tamali zraven ). To itak - ampak sem mislila bolj to, kaj jih pač živcira, pa mogoče niti ne rečejo (vsaj ne takoj) - da tega pač ne delam. Je pa pomembno, da otroku že pred vstopom predstaviš vrtec kot nekaj pozitivnega in da mu ne kažeš bojazni pred vrtcem. Ja, z Ronjo se zdaj vsak dan pogovarjava o vrtcu, zadnjič smo šle skup se zmenit, kdaj pride in se je spoznala še s pomočnico vzgojiteljice in z otroki. Doma ji razlagam, kako je vrtec fajn, ker bo veliko otrok in dobre družbe, pa da bojo hodili ven na sprehod, pa se bojo gugali, pa kako bo Meta (vzgojiteljica) poskrbela zanjo in kako bo ona njej povedala, če jo bo tiščalo lulat, kakat ali če bo žejna. Pa da je meta fajn, še eno punčko je poimenovala po njej . Pa riševa vrtec (velika hiša, dve prijazni vzgojiteljici in kup otrok) in sploh je zdaj precej na sporedu . Ji pa tudi povem, da mami pa ne bo skoz zraven, ker bo morala tako kot oči v "službico" - zdaj je v obdobju, ko za vse uporablja pomanjševalnice, čeprav jih midva ne (mislim, da se ji fajn zdi, da zna rečt 3 zloge, hehe), ampak tale se tako posrečeno sliši, da sva jo kar posvojila. Poleg tega se trudim, da imamo isti urnik - torej 2. zajtrk okoli 8- 8:30 ure, pa kosilo ob 12h in potem spanje. dokler otrok rad hodi v vrtec, je zame to to, Itak, ampak na začetku noben ne hodi rad - baje... Na živce nam gredo tečni starši pa tisti ki iščejo samo probleme in hodijo radi na upravo. No, to je že dobro vedet. Sama bi sicer po zdravi pameti najprej poizkušala morebitne probleme rešit z vzgojiteljicama, vendar je hecno, ker je na uvodnem sestanku ravnateljica rekla, da je grozno, da se starši tako bojijo prit k njej in pridejo šele, ko je zadeva že tako zakomplicirana, da je težko hitro najt rešitev, če bi pa takoj prišli, je pa banalnost, ki bi jo takoj rešili... Tak da pri nas pa očitno ne marajo hodit na upravo... Pri otrocih pa očitno tudi tebe zvije, saj se obremenjuješ s problemi, ki to sploh niso. hehe, pelin, res je, veš, da me zvije - pa ne samo pri otrocih, še marsikje - čeprav se za otroke res daaaaleč najbolj sekiram... ja, saj sem napisala, da ne mislim, da bi jo oni imeli brez plenic - spraševala sem se samo, ali naj omenim, da je doma brez. Če ne omenim, moram kupovat plenice, da bo prišla tja v njih, pa še nekak lagat mi glih ni... Če omenim, pa si bojo mislili svoje, tako kot ti . Se strinjam, da tako mali otrok ne more dolgo čakat in da moraš bit pozoren, da spoznaš signale in da je to nemogoče v veliki skupini. Po spanju pa se mi zdi mogoče, da bi jo dali, ker je res 100%, ampak ne bom pa silila. To nima nobene veze z inteligenco otroka, saj je vse to razvojno pogojeno! Se stinjam, inteligene nisem nikjer omenjala... to nima nobene veze s tem. Sicer pa dam zdaj kdaj Lejlo v plenico, da se jih malo navadi, da ne ob še ta šok. Vem, da bo vsaj na začetku v plenici - če se bo dalo zmenit za 1x na dan, da jo dajo na kahlico, bom pa vesela. OMG, ronja. Kako si pa ti kompliciraš življenje. Povej to kar si misliš. Ne vidim razloga, da bi jih s tem razjezila. Ampak gledanje v igralnico je pa skrajno bedasto. user posted image Hehem res je - res delam probleme tam, kjer jih (še) ni - torej, hočem jih predvidet in vnaprej rešit, zato da se potem sploh ne pojavijo. Bolje prečiti nego lječiti. Meni se zdi to boljše kot pa križem rok čakat, kaj ti bo življenje prinselo. Ne vem, meni se zaenkrat obnese. Rajši prej malo mozgam in imam potem stvari razčiščene, ko se kaj pojavi. Lej, mogoče je bedasto, ne vem - še nisem bila v tej situaciji. Vem, da gre to vzgojiteljicam na živce, ker je Lejlina to povedala na sestanku (in res ima zdaj plakat nalepljen , smo se šle zadnjič na govorilno uro najavit). Vendar se mi zdi čisto možno, da ko oddaš otroka, pač pogledaš za njim, kako je - saj se tudi za lubijem še obrnem, ko se ločiva in greva vsak v svojo smer, ne vem... Pač pogledaš. In seveda ne pomisliš, da nekomu pa to ni všeč ali da to jemlje kot znak nezaupanje. In je pač dobro prej vedet, da tega potem ne počneš. Zakaj ne marajo, da gledaš v igralnico? Ker imajo otroci kot nekakšen senzorček, takoj opazijo, da jih kukaš, pa čeprav se skušaš skrit. Čisto razumem, samo se sama vseeno mogoče ne bi na to spomnila. In v bistvu mi je vseeno, zakaj nečesa ne marajo ali jih moti - če jih moti, zakaj bi jih jezila, če ni treba? Zato pa probam zvedet, kaj je še takega, kar jih moti, da ne bi tega počela (recimo prišla po otroka v igralnico, ali razlagala nekaj, ko je vzgojiteljica sama z otroki - dobro, to bi že verjetno videla, da ima delo, ampak vseeno fajn vedet, da si bolj pozoren... stala pri odprtih vratih, da nastane prepih, itd...) Milijon malih stvari, ki pa lahko naredijo težave, pa verjamem, da tudi vzgojiteljicam dojadi vsakemu staršu 3x rečt, da naj zapira vrata, pa da naj ne hodi not po otroka (sicer verjetno je jasno, da ne smeš not, če si pa v čevljih...) mulan, koliko je bila stara tvoja mala, ko si jo dala v vrtec? Sem pa po teh nasvetih povedala vzgojiteljicama, da mi je čisto vseeno, kako usrani prideta mali iz vrtca, pa si je vsaj ronjina vidno oddahnila . Sicer sem zdaj videla vse 4 vzojiteljice (oz. vzg. in pom.) v akciji in sem zaenkrat zelooooo zadovoljna. Obe vzg. sta takoj spoznali moje tamale in sta tudi vedeli, kako jima je ime (sem bila čisto navdušena:). Ronjina se mi zdi sploh zlata, saj že zdaj ostale otroke privaja, da pride še Ronja, vsako jutro povejo, da pride, ampak je zdaj še na počitnicah . Je tudi že dobila svoj znakec (veveričko) in sem bila res zelo poz. presenečena, kako se trudijo! Sva doma takoj našli, kaj ji bom sešila za v vrtec z veveričko gor . Evo, a je še kaj, kar lahko naredim, da bo malima čim lažje (pa s tem tudi meni in vzgojiteljicam, seveda)?
|
|
|