Anonimen
|
Sem prebrala tudi ta članek. In se popolnoma strinjam s tem, da če je mati mirna, je miren tudi otrok. Jaz sem se zelo trudila, da je vedno, kadar sem ga vzela v roke, čutil, da sem mirna - veliko sva se crkljala čez dan, ponoči samo toliko, da sem ga podojila, podrla kupčka in je že spal. Je pa res, da nisem forsirala, da bi od začetka spal ne vem kako dolgo. Zbujala sem se, ko je želel jesti in prav vesela sem, da sem tako delala, ker je kmalu sam žačel podaljševati spanje. Jaz mislim, da se otrok kmalu začne zavedati, kaj lahko doseže z jokom. Mislim, da so precej pametnejši glede tega, kot s mi mislimo . In ko ga navadimo, da zaspi na rokah, nas z jokom prosi, če ga damo v posteljico. Otrok joka, ker ne zna govorit. Jaz svojemu otroku še sedaj posvečam tisti čas, ki ga potrebuje, tudi zvečer preden zaspi podreva kupčka potem ko popije mleko, si še kaj poveva in nato ga dam v posteljico. Vendar ponoči tudi če se zbudi, se malo pogovori sam s sabo in zaspi nazaj. In zato ne bi rekla, da je nezadovoljen otrok - še več, menim, da otrok, ki se naspi, je veliko boljše volje. Naš je sploh en velik zaspanec - še zdaj pri 14ih mesecih spi čez dan 4 ure cca, včasih tudi več.
|