Anonimen -> RE: štiriletniki, ki ne marajo risati (18.8.2009 15:37:48)
|
Za vse mamice, ki vas skrbi: Otrok naj dobi svinčnik in barvice že na začetku drugega leta. Še posebej mu bo v veselje, če bo risal s prstki po papirju, pazite, da so barve ekološko neoporečne. Predšolskemu otroku ne vsiljujte risarskih oblik in likov. Priporočljivo je, da shranjujete otrokove risbice od obdobja čečkanja dalje. Opremite jih z datumom in vsebino povedanega. To bo dragocen spomin otrokovega psihofizičnega razvoja in njegove vzgoje in sožitja staršev z njim. Poglejmo, kako so videti faze otrokovega razvoja skozi risbe: 1. Otrok samo čečka, risbe so naključne in kaotične in ne kažejo na zunanje pojave in osebe ali predmete, v njih ni mogoče najti smisla. To je obdobje od konca prvega leta do drugega leta. 2. Risbe že sporočajo nekaj, risbe so simbolične, otrok že približno nariše človeka ali denimo drevo, pač v obliki navpične črte, na kateri je krog. Slike so lahko raztresene, predmeti razmetani naključno; to obdobje traja od tretjega do četrtega leta starosti. 3. Otrok ne nariše stvari, tako kot jo vidi, pač pa riše vse, kar o neki stvari ve. Gre za fazo razumske slike. Značilne so tako imenovane rentgenske slike, pri katerih se skozi zidove hiše vidi notranjost ali nariše nosečo mamico tako, da se vidi dojenček v njenem trebuhu. Obdobje od četrtega do osmega leta. 4. To je faza realistične slike, otrok riše, kar vidi, torej človek ima pet prstov na roki, pojavljati se začnejo dinamične slike, to pomeni, da nariše tudi človeka v gibanju. Obdobje od otrokovega sedmega do osmega leta starosti. 5. Kmalu po devetem letu se pri risanju že pojavi delna globina, predmeti se prekrivajo in imajo sence. Risba se spreminja tudi v obdobju pubertete in še pozneje. V tej dobi se lahko ponovno uveljavita fantazija in pretiravanje, vendar namerno in nadzorovano.
|
|
|
|