|
_katka_ -> zgleda da bom... (2.6.2005 17:42:29)
|
Vam povem našo "štorjo":
Sva začela delat na otročku. In sva delala in delala, in delala... In ni bilo nič. In sem šla jaz na UZ in vse OK. Pa mož, in tudi vse OK. Sem jemala Klomifen, imela 4 folikle, bila sprejeta v novo službo in seveda nisem zanosila. In sem poslala mojo G k vragu (potihem seveda) in si rekla, no, vsaj ta projekt s službo je uspel. In smo potem spet delali na otročku..... Minila so skoraj TRI LETA. Zamenjala G. Poslal me je na HSG. Pridem nazaj, mi naredi še UZ in reče: "Ja tega pa res ne razumem. Oba šampiona in vi še vedno niste noseči." Predlaga inseminacijo - me kar zvije v želodcu. No, potem si premisli in predlaga, da bi najprej poskusila, kako se odzivam na hormone, ki bi mi jih dal pred inseminacijo. Hodim jaz po inekcije, si merim temperaturo (vse lepo po navodilih) in grem na UZ v pričakovanju vsaj enih 4 foliklov spet. Tam pa - kriza - samo en folikel, pa še ta ne dovolj velik. G pravi, da naj imava VSAK DAN spolne odnose. Naslednji dan spet na UZ. Folikel čisto malo zrastel, pa še vedno ne dovolj. Me je prijelo, da bi z glavo v zid butala. No in potem minejo plodni dnevi in si malo oddahneva, ker sexat po navodilu ni ravno užitek. No in minevajo dnevi in začnejo prsi bolet in v trebuhu špikat in se sploh ne sekiram, ker itak vem kaj sledi.
SLEDITA DVE ČRTICI NA TESTU!!
Punce, ne ga srat. Glavo pokonci in ne se sekirat da nič ne bo, še preden bi sploh lahko kaj bilo.
Nismo vse srečnice, ki jim rata v prvem poskusu. Bomo pa zato mogoče boljše mamice.
|
|
|
|