ronja
|
A ste bili ful problematični? Odvisno koga vprašaš . No, v resnici nikoli nisem bila "problematična", da bi recimo popivala, kadila, se drogirala, bluzila v šoli, zgodaj seksala ali kaj podobnega. Al ste šli čez to fazo dokaj 'normalno'? Dokaj normalno bi bil kar ok opis, ja. Kako ste doživljali svoje starše? Zelo različno, ker sta zelo različna. So vam bili v oporo in ste se (dokaj) dobro razumeli ali ste se večinoma prepirali z njimi? Oče mi je bil v oporo in sva se dokaj dobro razumela, z mamo pa sva se veičnoma prepirali še 1 leto nazaj . Kaj ste najbolj pogrešali v vašem odnosu s starši v tem obdobju? Sprejetost verjetno, od mame še ljubezen. Kaj vam je bilo najbolj všeč (kaj so po vašem mnenju delali dobro)? To, da so mi dali ogromno svobode že otroku, da sta mi zaupala. (nisem imela ure za prihod domov, recimo.) Omejevali so me v bistvu bolj fantje, ker so bili vedno bolj resni, kot bi si jaz želela - jaz bi se zdvijala, nisem pa hotela ko buldožer prek vsega, že tako so se dost sekirali zaradi mene . Imate lepe spomine na svoja najstniška leta? Če je najstništvo do 20 leta, potem po pravici povedano to ni moje najljubše obdobje v življenju - prej in potem se mi zdi lepše, sploh na faksu mi je bilo super, zdaj pa je itak najlepše. Kar se prav najstništva tiče, mi je zdaj žal, da nisem bila bolj problematična . Svojima puncama bom povedala isto kot meni moj oče: da moraš bit tudi neumen, delat traparije,... Da ni nič narobe, če kdaj špricaš šolo (to mi je res žal, da je nisem več). Nekak tako kot Otika, skratka. Tako da: zdivjala sem definitivno se, (za večino sem iz meni povsem neznanega razloga še vedno divja, sama sebi se zdaj res zdi zelo umirjeno bitje) samo ne med najstništvom, ampak bolj na faksu - od 19. dalje, torej.
|