ronja
|
A ste bili ful problematični?
Odvisno koga vprašaš . No, v resnici nikoli nisem bila "problematična", da bi recimo popivala, kadila, se drogirala, bluzila v šoli, zgodaj seksala ali kaj podobnega.
Al ste šli čez to fazo dokaj 'normalno'?
Dokaj normalno bi bil kar ok opis, ja.
Kako ste doživljali svoje starše?
Zelo različno, ker sta zelo različna.
So vam bili v oporo in ste se (dokaj) dobro razumeli ali ste se večinoma prepirali z njimi?
Oče mi je bil v oporo in sva se dokaj dobro razumela, z mamo pa sva se veičnoma prepirali še 1 leto nazaj .
Kaj ste najbolj pogrešali v vašem odnosu s starši v tem obdobju?
Sprejetost verjetno, od mame še ljubezen.
Kaj vam je bilo najbolj všeč (kaj so po vašem mnenju delali dobro)?
To, da so mi dali ogromno svobode že otroku, da sta mi zaupala. (nisem imela ure za prihod domov, recimo.) Omejevali so me v bistvu bolj fantje, ker so bili vedno bolj resni, kot bi si jaz želela - jaz bi se zdvijala, nisem pa hotela ko buldožer prek vsega, že tako so se dost sekirali zaradi mene .
Imate lepe spomine na svoja najstniška leta?
Če je najstništvo do 20 leta, potem po pravici povedano to ni moje najljubše obdobje v življenju - prej in potem se mi zdi lepše, sploh na faksu mi je bilo super, zdaj pa je itak najlepše.
Kar se prav najstništva tiče, mi je zdaj žal, da nisem bila bolj problematična . Svojima puncama bom povedala isto kot meni moj oče: da moraš bit tudi neumen, delat traparije,... Da ni nič narobe, če kdaj špricaš šolo (to mi je res žal, da je nisem več). Nekak tako kot Otika, skratka.
Tako da: zdivjala sem definitivno se, (za večino sem iz meni povsem neznanega razloga še vedno divja, sama sebi se zdaj res zdi zelo umirjeno bitje) samo ne med najstništvom, ampak bolj na faksu - od 19. dalje, torej.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Tut glede oblačil nism bla preveč zahtevna ker sem vedla da si ne mormo prvoščt usega kar meni srce poželi, zato sm izbrala takšno taktiko, kupovali smo manjkrat pa take stvari k so mi ble res dobre da sm jih doug nosila (nekatere so mi še vedno prou in jih še vedno nosm). No pol sm pa tut js pršla v 1.letnik srednje šole in takoj na začetku leta spoznala fanta (sva bla sošolca) in še danes sem z njim in sva glih v veselem pričakovanju 
. Ko sm ga spoznala sm zanemarla svojo družbo, nisem več hodila vn, nisem se zaprla da nebo kera narobe razumela, samo "zresnla sm se". Mislm da nism nč tazga zamudila v svojih najstniških letih in mi ni žou da sm se že pri 15-ih predala svojmu 
, danes pri 20-ih sm sicer še vedno "otrok po duši" sm to ni nč tazga, mam pač rada otroke in se lahko delam budalo iz sebe samo da jih nasmejim ni lepšega kot zadovoljen otrok. Moja mami mi je sicer na začetku dajala tisto policijsko uro, ko pa je s tem prenehala tut js nism več doug vn hodila in sem tut prej domou prhajala kukr ponavadi, ker če ti je vse dovoljeno potem se hitro naveličaš, prepovedane stvari so pa najslajše. Moji spomini na najstniška leta bojo ostali lepi.
, no....zihr lepše k moja mami
tako zame kot za moje starše
Bila sem 
Spremenila bi mogoče samo to, če bi se dalo seveda, da se starša ne bi tako sekirala! Verjetno pa ne bi bilo potlej tako zanimivo... 
..za razliko od mene pa pa ona skoraj ravne lase in so videti malo bolj grozno kot moje..ali pa se mi samo zdi 
