|
Perunika -> RE: Porodna soba v Postojni (22.8.2009 21:57:23)
|
Že ko sva šla z možem prvič v Postojno, kak mesec in pol pred rokom, nama je babica s katero sva se pogovarjala, povedala, da je najbolje, da si v vodi v prvi fazi, ob iztisu pa je bolje, da si zunaj, ker moraš bit potem, ko pride ven še posteljica obvezno zunaj. Lahko da so kakšne izjeme, vendar sem se sama odločila za to možnost. Če si do konca v vodi, babica težje vidi, kaj se dogaja. Pomembno mi je bilo, da sem v vodi, ko bi se začeli bolj resni popadki.
Potem v praksi je izgledalo takole: najprej uvodna procedura, ki je več ali manj povsod enaka, ker je najprej odteklo malo vode in popadkov še ni bilo, smo se dogovorili, da počakamo kakšne tri ure, ko pride druga izmena, če popadkov do takrat ne bo, bi mi dali umetne popadke. Dokler smo čakali popadke, so mi namestili prenosni CTG in sem se lahko sprehajala po hodniku, kasneje po porodni sobi, v tej fazi sem tudi poslušala glasbo, z možem sva se pogovarjala, fotografirala in bila vsa navdušena, da končno gre zares. Ker so bili tudi po treh urah moji popadki prešibki, sem res dobila umetne in potem je šlo zares, že po 15 min se je kar konkretno dogajalo in medtem sta babici pripravili kad in mi pomagali it vanjo. Voda mi je res pomagala ublažit popadke,, toda vmes so crknile baterije v prenosnem CTGju (to smo kasneje ugotovili) in niso bili prepričani ali je s sinom vse v redu. Tako sem morala it ven na posteljo, da so me priklopili na navadni CTG. Ko so ugotovili, da je vse v redu in zamenjali baterije na prenosnem CTG, sem šla spet v banjo. Me je pa kmalu začelo zebsti in tudi dotakanje tople vode ni pomagalo. Zato sem šla ven in ugotovila, da mi bolj paše ležat na postelji na desnem boku in sem ostala na lastno željo zunaj do konca. Ves čas sem dihala, kasneje, je babica pokazala možu, kako naj mi masira križ in oboje skupaj je zelo pomagalo. Problem je bil le v tem, da si umetni popadki sledijo hitro en za drugim in ne moreš toliko počivat. Rodila sem potem v tretjem poskusu potiskanja, malo so me vseeno prerezali, ker je bil naš fant kar velik (4110 g, 54cm). Rodila sem v petih urah (štejem čas od trenutka, ko so mi dali umetne popadke). Zadovoljna sem bila z vsem, ekipa je bila sijajna, vse smo se sproti dogovorili, nihče od nas pa ni trmasto vztrajal na svojem. Razen zapletov s CTG ampak to je še najmanj, kar te lahko skrbi.
Če te še kaj zanima mi lahko pišeš na ZS.
|
|
|
|