ronja
|
sončnica, zmogla boš gotovo, če se odločiš zdaj ali pa kasneje. če ti bo težko, lahko daš tamalo (ki bo potem tavelika ) v vrtec, da boš imela dopoldne samo dojenčka, pa bo lažje. Se pa da tudi, če imaš oba doma, preverjeno . Tudi če je prva zelo živahna (moja je). Pa računaj, da se v 9ih mesecih tudi otroci malo osamosvojijo... Še vedno veliko rabijo, ne rečem - ampak je pa vseeno razlika: otrok takrat že hodi, recimo, se mogoče zaigra za 3 minute sam, itd... Sama sem imela taprvo pri 29ih, tadrugo pa pri 30ih. Zdaj bi mela malo pavze, da se fizično malo sestavim - telo je sicer lepo prišlo nazaj samo od sebe, se nikjer ne vidi, da sem 2x rodila, samo se mi pozna malo izčrpanost - sem kar malo presuha (52kg pri 168cm) in se me zato vsaka bolezen, ki gre mimo, hitro prime, pa tudi obe nosečnosti sta bili ubitačni, pa še doktorirat moram, predno mi gre šef v penzijo . Torej, kar se mene tiče: jaz že pri 29ih nisem nič čakala . Zadnjič sem brala Zadnje predavanje in je avtor star 48 let umrl, ko je imel otroke še čisto male - najmlajša je bila stara leto in pol... Sem si kar malo oddahnila, da če se meni zgodi kak rak pri 48ih, bosta malidve ipak stari že 19 oz. 20 in 17 ali 18 let, kar je pa vseeno že ful lažje... Mislim iz tega vidika, da vedo, kdo si bil in da si jih imel rad, pa da si jim pomagal čez tisto otroštvo, da je bilo recimo lepo (nekak imam tak namen za svoje male;) Ker zboli pa vseeno več starejših kot mlajših. Vseeno pa se mi 33 ne zdi neka huda doba -saj če počakaš, da mala shodi in to - bo takrat stara nekje 1 leto, največ leto in pol - prištej 9 mesecev, pa imaš razlike 2 leti, kar je še vedno mala razlika. Stari si pa tako ali tako toliko kot se počutiš. Jaz imam sedaj več energije kot sem je imela pri tridesetih. Raho, jasno, da imaš zdaj več energije, saj si takrat imela dva mala, zdaj sta pa že malo zrasla!
|