Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Repka
So ble že debate glede splavov lih pred kratkim. Sama tud neb razumela, da bi nekdo želel ostat z mano, z ultimatom, da grem splavit. Pol me zihr že nima tok rad, ker nek moment nism sama seksala s sabo in je bil otrok bezmadežno spočet. Tak, k ni zrel za posledice, pač nej ne seksa. In nej se gleda z žensko in sam misl, da je seksu z njo, če jo ma tok rad. Mam različna mnenja na situacije, kar se tiče splavov. Če bi ji tip izrazu, še predn je zanosila, da še neki časa ne bo za otroke, bi človk spet mal drgač sprejel. Postavljat ultimat, splav ali pa jaz, je zame največji absurd, ko prav nekdo tak človeku, ki mu sveto trdi, da ga ljubi ali ima rad. Pogoj, ki izhaja iz egoistične ljubezni, ki gleda kot tak sam za svojo rit in kjer mu želje sočloveka niso pomembne. Kot je razvidno, da se je ženska želela potruditi znajti tudi v situaciji, ki so nepredvidene. Taka situacija, kot je npr. nosečnost, čeprav nepredvidena, vsaj pove, kolk se gre na človeka zanest al ne. Vsaj men. Pol pridemo do tistga, ko bi bli vsi s tabo, ko se smeješ, ko pa jokaš, pa nbenga nkjer. Sej to je tud sam moje mnenje, da nauš kej narobe razumela.
POglej, repka, vsaka, ampak vsaka ljubezen je egoistična, če se to še toliko neromantično sliši. Vedno, ampak vedno si z nekom zato, ker ti nekaj nudi. Če bi ti bilo vseeno kaj ti nudi, bi lahko bila z vsakim klošarjem ali pijančkom in bi ga ljubila kar tako, ker pač je. IN to, da si z njo ne želi otroka ne pove nič o njegovi ljubezni do nje. Moška ljubezen pogosto ni prav nič v soodvisnosti od potomstva. Pove pa o njegovih egoističnih težnjah: Nočem ta hip prevzemat odgovornosti do otroka, so določene reči, ki jih želim prej izživet. Ta konkretna težnja je pogosto v totalnem nasprotju z žensko prirojeno željo po otrocih. Ko je ženska noseča, se ji pogosto svet podre, če bi morala iti na splav. In njena egoistična želja do moža se glasi: Če me imaš rad, boš sprejel svojega otroka, noseča sem, poskrbi za naju. Kdo je zdaj bolj egoističen? In kdo smo mi, da bi sodili? Sama sem ženska, ki si je neskončno želela otroke in ki bi se ji svet podrl, če bi morala delat splav, ker sem v tistih letih vedno videla zgolj sebe. Enostavno je bila gensko pogojena želja po otrocih tolk močnejša od mene. Zato te razumem v vseh tvojih izjavah... vendar.... Sem tudi ženska, ki je bila samohranilka in pozna vse pluse in minuse le tega. In imeti otroka sam je težko. Imeti dva otroka sam je še težje. Imeti dva mala otroka je pa tudi za človeka, kot sem jaz, samostojnega, neodvisnega, pogumnega.... nekaj takega, kar si ne bi želela in ob čemer bi celo jaz, ki sem v principu proti splavu, ne bi dovolila.
Lahko je nakladat, imej otroka sama, boljše kot z butli... bla, bla, bla kako to sploh ni grozno, bla bla... kako se ženske obešajo na iste vrste tipov, bla bla......kako hecno, da vedno govorijo tiste, ki v tem niso bile. Seveda je boljše imeti otroka sam kot z butli, ampak je pa resnično naporno in človeka utrudi na vseh frontah. Zavestno iti v to drugič, je kopati si grob na nek način dolgoročno, ker te reči nikdar ne oprostiš življenju, da te je tako nasankalo...ne če bo ona sedaj otroka imela, ne če bo šla splav delat, ampak mora razmislit, kaj je njej manjše zlo. Njej in samo njej. Iz tega razloga je 5x za premislit, ali otroka imet ali ne. Iti v to ali ne. zbujat se vedno sam ponoči ko je, zbujat se, ko je bolan, biti sam ko te skrbi zanj, ko ima 40 vročine, pa ni nikogar, ki bi se mu zjokal na ramah, biti sam, ko imaš službo do petih pa ni nikogar, ki bi ti šel v vrtec po otroka, biti sam brez denarja, pa ni nikogar, ki bi en fičnk prinesel zraven še domov, gledat otroka, kako se sprašuje, zakaj mu ne moreš kupit sladoleda, pa ga poslat na tabor... ma a veš, folk pojma nima kaj je biti sam z otrokom. NIti najmanjšega, če ne ne bi tako na izi govorili, naj ima 2x otroka sama, pojma nimajo kaj to za sabo v realnosti potegne. Kot bi bogataš iz beverli hilsa govoril beraču, kako je itak izi bit brez denarja in na cesti. Isto ti je to.
Pa še o tem, kako se ženske lepijo na isti tip moških. To se mi zdi ena večjih bedastoč, ki jo izjavljajo tisti, ki so slučajno imeli srečo v lajfu z moškimi, pa ki so za dodatek morda še precej egocentrične. Življenje je kot partija pasjanse. Enkrat ti vse karte na kup letijo, drugič igraš igro za igro, pa se nič ne izide. NI vedno človek sam kriv, če se je rodil prijazen in ustrežljiv, pa ga malo izkoristijo, res ne. Ni kriv, če sam tako funkcionira, če je tak prišel na svet in ne zna drugače. A tudi krivite enega, ki je recimo brez nog, zakaj ne laufa naokrog? Pri njem vam je jasno, da ne more laufat, pri nekom, ki je prevelika dobričina ali avtomatično računa na ljubezen in dobroto sočloveka pa se vam zdi, da je izi postat ekstra ego? Ni, to je nerazumevanje, zakaj svet deluje tako kot deluje. Zakaj je svet godlja in en velik šit, če nisi grebatorski in odločen in včasih kar precej ego. IN ne moreš človeka kar tako spremenit. Enostavno je to v njem.
Meni se sicer resnično zdi, da v povprečju bolj kot si ego, manj ego partnerja imaš in obratno - ogromno takih parov poznam- torej je sicer v principu res, vendar vsi ne-tolk-ego ljudje, kar sem jih v lajfu srečala nimajo namena postat ego, ker se jim to gravža, da bi postali brezčutni in nasilni in obratno. Tisti, ki so zelo ego, se jim čist fajn zdi, da se znajo kao "postavit zase", čeprav tukaj sploh ne gre za to, gre za zahtevo, da je vse več ali manj po njihovo, pa predvsem za neupoštevanje in spoštovanje drugih ljudi, vendar se sami sebi zdijo fajn taki kot so in se jim bolj prilagodljivi, ustrežljivi in nenasilni ljudje zdijo blesavi in neumni. Kje torej najti zdaj sredino in partnerja, ki je relativno tebi podoben? Če si ego človek najde ego partnerja, se bosta pobila med sabo. Torej načrtno iščejo, sploh moški, bom rekla "jin" deklico. Koliko šans ima jin deklica, da si najde neegoističnega partnerja? Torej trdim, da mora vsaka neegocentrična ženska začet mislit nase, pa če se sama sebi še tolk gravža. Lajf je bolj ali manj egoistično narejen, ljudske množice pa sploh.
MOgoče se zdi, da sem malo izrabila besedo ego, vsak človek je vsaj malo ego, in s tem ni nič narobe, ampak po moje smo se razumeli za kaj gre.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
. ni hotel podpisati očetovstva, pa smo vse reševali na sodišču!
Naj še enega otroka spravim na ta je..bee..niii svet brez atija?? Če ga obdžim, bom zmogla vse sama? Ali pa bom klonila težo bremena? 
sploh svojemu otroku, če je v tebi toliko dvomov
