prosim za mnenja

prosim za mnenja (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

india -> prosim za mnenja (31.5.2005 18:43:35)
Ja, najprej naj povem, da to ni moja zgodba, ampak zgodba moje prijateljice, ki se je znašla v zelo nezavidljivem položaju. Poročena je že kar dolgo časa, z možem ima 1 hčero,pubertetnico. V glavnem, zakon je mrtev, ljubezni več ni, vse skupaj je eno samo pretvarjanje in muka. Otrok trpi, vsi trpijo, ni več družine ampak neka farsa. Ona ima prijatelja, ljubimca, verjetno mož tudi ne sameva, doma ne govorijo, oddaljili so se totalno. Vikende preživljajo ločeno, skupni obroki so preteklost,... Dekleje v šoli total popustilo. Ne upošteva ne mame in ne očeta,kar je čisto logično. Govorila sta že o ločitvi, a do nje ne pride, ker se noben ne zmiga. Punca propada vsem pred očmi. Prijateljica me večkrat pokliče ( je iz drugega kraja), se potoži, jaz sem ji sicer že dostikrat svetovala ločitev, a nekako tega ne stori, saj nima kam it in tudi boji se finančnih težav. On pa kot da je gluh in slep. Med seboj ne govorita, o otrokovih težavah molčita, enostavno puščata vse tja v en dan. Zdaj pa moje vprašanje: kako jo naj prepričam, da mora TAKOJ nekaj narediti. Kot prijateljico jo imam rada, a ne prenašam takega načina življenja, ko starši otroka dobesedno tiščijo v propad in ko se brigajo zase in svoje dobro počutje, otroka pa zanemarjajo. Vem, da bi bilo najbolje, če bi se ločila in odselila že pred časom, a ona je gluha,kadar ji kaj takega rečem. Kako naj ji pomagam?:zmeden2:

nejcko -> prosim za mnenja (31.5.2005 18:51:23)
Žal, Miška, ne moreš ji pomagati. Dokler sama ne bo prišla do tiste točke, so vsi nasveti bob ob steno. Edino kar lahko od tega kasiraš je, da boš na koncu še ti kaj kriva za razpad zakona. Vem, da je grozno gledati take zvaze in ljudi, ki propadajo ob tem, sploh otroci, ampak iz lastnih izkušenj vem, da dokler človek sam ne skuži, kaj in kako, se nima smisla vmešavat. Upam, da bo tvojo prijateljico čim prej srečala pamet.

india -> prosim za mnenja (31.5.2005 19:06:33)
Ja, Nejcko, saj imaš prav, saj mi je tudi že mož rekel, naj se držim vstran, da ne bo na koncu tisto "gliha vkup štriha". Pa sem tudi že slišala,da sem jaz ista:zmeden2::zmeden2::zmeden2: Ja, najbolj se mi smili deklica, ki trpi niš dolžna nič kriva.

nejcko -> prosim za mnenja (31.5.2005 19:28:51)
Edino, kar lahko narediš je, da mogoče poiščeš stik s to deklico. Ne vem, v kakšnih odnosih ste, kako se kaj videvate, ampak vseeno poskusi, če ne drugače, mogoče prek starejše hčerke, če sta prijateljici. Skušaj se deklici malo približati, jo spodbuditi, da spregovori o svojih problemih, bolečinah, strahovih. Verjetno ji bo takoj lažje, če se bo lahko nekomu zaupala, saj verjetno vse tišči v sebi. To je edino, kar mi trenutno pade na pamet. Ne vem, meni je to tako grozno. Tudi sama sem gledala prijateljičino hčerkico, njene solze, žalost ... nikoli mi sicer ni povedala, da bi bilo kaj narobe (je bila itak še premala), ampak se je pa vedno tako stisnila k meni in vem, da ji je že to pomagalo. Poskusi.

Annny -> prosim za mnenja (31.5.2005 19:39:06)
Živjo, poznam podoben primer..žalostno..le da je v tem primeru punca pri 17ih enostavno sama spokala od doma k fantu in zdaj že 2 leti živita skupaj- pa jima gre prav fino. Prej pa slaba družba, vsak teden drug tip, travca...prav hudo mi je bilo zanjo, ker je drugače moja sorodnica, naredila sem vse, da bi bilo kaj bolje- končno je sama naredila najboljši korak (lahko tudi ne bi bil, ampak recimo, da je imela srečo). Miška, resnični problem se pojavi, KO STARŠI NE DRŽIJO SKUPAJ in otrok to vidi. Takrat se veliko otrok začne 'obračati po vetru'- obrnejo se na tistega starša, ki jim več pusti, ki jim gre bolj na roko, ki verjeme tudi lažem itd...na ta način izkorišča in laže, dokler ne postane totalno sprijen in pokvarjen značaj. Potem pa pravijo starši:' Kdo je kriv- midva ne?' Ne, kriv je njun vpiv, njun odziv, njun odnos. Saj vem, kako je s tem vmešavanjem...v končni fazi bi lahko taki čudni starši celo tebe okrivili za vzgojo svoje hčerke. AMPAK v tem primeru gre za kritično situacijo. Ko te bo prijateljica klicala, zaženi paniko in jo malo naderi v smislu, kaj pa misliš, otrok propada pred tvojimi očmi, če se že foter ne zgane, se pa daj vsaj ti, ne misli samo na svojo rit..... OK, zdaj pišem enostransko..verjetno je situacija res težka, sicer bi ženska verjetno že šla stran, ampak njena DOLŽNOST- prva in edina- je, da ZAŠČITI OTROKA. Najhujše je to psihično maltretiranje..to je grozljivo..tisočkrat hujše od fizičnega nasilja. Povej ji, da bo uničila hčerino življenje, če se ne zmiga..težko bo, ampak MORA!!!!! LP

Annny -> prosim za mnenja (31.5.2005 19:40:28)
Da, strinjam se tudi z Nejcko..bi lahko deklici kako pomagala?

india -> prosim za mnenja (31.5.2005 19:50:33)
Annny, Nejcko, zadeva je taka: tamala vidi, da sem jaz do mojih dokaj zahtevna in stroga in se me zaaradi tega nekoliko izogiba. Mi smo na Štajerskem, oni na Gorenjskem. Mene čudi recimo to, ko je ona še tam okrog 8h zvečer zunaj, na dvorišču. Recimo, moje punce si že danes pripravljajo stvari za šolo za četrtek, ker jutri nimajo pouka. V petek se učijo za ponedeljek, pri njih tega ni. Zato se ji nekako ne morem približati s tega kota. Poleg tega, ona ima moje punce za piflarke in grebatorke, pa jih ne bo poslušala. Kar se tiče tega, da bi jih ji napela, sem to že nardila. Celo rekla sem ji, da otorka uničujeta in anj bo vsaj ona tista,ki ji ne obrne hrbta. A ker živijo v hiši njegovih staršev, ona pa nima kam iti, nima dovolj dohodkov za kakšno najemnino, se pojavi problem. Tamala pa ima normalno vso potuho z njegove strani in kadar je treba reči kaj proti mami, on to seveda naredi. Tako izpade mama najslabša, on jo namerno izkorišča in obrača proti mami. Na žalost je ta situacija deklico pripeljala celo do tega, da je na nekem pikniku padla skup. Žal tu nimam kaj storiti. Pomagati ji ne morem na daljavo, k nam na počitnice pa je tudi ne morem vzeti,ker bova zaradi njenih slabih navad oba z možem zgubila živce, saj pri nas namreč ne poznamo freh odnosa do staršev.:zmeden2: Ne vem pa kako naj prijateljico postavim pred zid, da bo nekaj vendarle storila.:zmeden2:

Annny -> prosim za mnenja (31.5.2005 19:58:02)
Miška, potem se dogaja ravno to, kar sem se bala.... Ker ima potuho, se seveda izogiba vseh, ki bi zahtevali od nje kaj več.. Eno vpr.: ali so z Bleda? Enkrat si pisala, da imaš prijateljico na Bledu.. O Bledu bi ti lahko marsikaj povedala:((:ups: Lp

nejcko -> prosim za mnenja (31.5.2005 20:07:25)
Kaj pa kakšno anonimno pismo njeni šolski psihologinji? Vem, to so tako grozne stvari, ampak mogoče pa bi kaj zaleglo, da punca vsaj začne malo o teh problemih govoriti. Res, težka dilema ... jaz upam, da ne bom nikoli več v kakšni taki situaciji.

india -> prosim za mnenja (31.5.2005 21:07:09)
Joj, Nejcko, to je zelo kruto...morda pa res. Annny, ne,ni z Bleda, sem ti pisala privat!:angel:

mala maja -> prosim za mnenja (31.5.2005 21:27:20)
MIska kaj pa če bi se pogovorila s punco. Sta si kaj blizu???? Verjami iz lastnih izkušenj ti povem da otrok rabi nekoga ki se bo malo pobrigal zanj, pa mu je vseeno kdo bo to. Verjetno se bo še lažje zaupala tebi kot mai in očetu. Kar pa se tiče njunega zakon ne moreš storiti nič. MOja mami je ločila soseda in na koncu je bila ona tista ta grda. Je pa tako da sem sama doživela prav to kar opisuješ. Jaz sem se pri 18 spokala od doma brat je zbluzil totalno. NI naredli šole pri 23 letih bluzi in zivi od pokoljnine po očetu in mami. Ne da se mu delat sam sanja kako bo vse zafural in šel žvet v Avstralijo :zmeden::zmeden::zmeden::zmeden: Upam da bo vsaj punca prišla na pravo pot. Če sta si vsaj malo blizu ji pomagaj.

mamsi -> prosim za mnenja (31.5.2005 21:59:37)
Ja Miška, tudi jaz sem otrok takih staršev. Moje dva sta še vedno poročena, fotr hodi clo spat domov, v drugo sobo, ampak ne govorita in dejansko se nista videla že več kot 10 let, razen na moji in bratovi poroki. Tako zelo se ne prenašata, da jima izogibanje dobro uspeva. Pripraviti na ločitev tvoje prijateljice ne moreš, če ju ne more niti lastna hči, verjetno se še sama ne zmoreta ločit. Sama sem v tistem obdobju najbolj potrebovala potrditev, da sem vsaj nekomu od bližnjih pomembna, da je nekomu mar zame. Četudi se ti al pa clo terapevt še tako potrudiš in ji nameniš to pozornost, ne bo zalegla, ker nista čustveno navezani tako kot so to družinski člani ali partner. Enostavno ne bo pomagalo dovolj. Tako kot hči tvoje prijateljica sem bila tudi sama uporniška in svojeglava, šolo sem sicer dobro izdelala, a kako, je ena velika štorija. Vse kar lahko narediš je, da svoji prijateljici poveš, da hči, četudi ne kaže navzven, nosi velike občutke krivde, da je med njima tako, počuti se manjvredno, nepomembno in neljubljeno. Ne more normalo funkcionirat ker se ves čas ukvarja samo s temi destruktivnimi čustvi, ki jih je že v normalnem poteku pubertete dovolj. Poveš ji lahko, naj svoji hčeri nakloni dovolj pozornosti, naj ji pove, da ni kriva, da sta onedva v takem zosu, naj se pogovarjata o hčerinih občutkih. Naj ji pokaže, da ji je mar zanjo ne samo zase, pove, da je enkratna in pomembna zanjo. Naj ji pokaže, ne glede na hčerin odziv, da jo ima brezpogojno rada, da ji stoji ob strani. Sama bi to še najbolj potrebovala, da bi lažje prebrodila tiste obupne čase. Najlepša leta tako ne bodo le nočna mora z konstantnimi notranimi konflikti. Verjetno bo vseeno težko, a z mamino ljubeznijo in pogovori bi bilo lažje. Vsaj to bi pa mogoče pomagalo.:rozica:

Anonimen -> prosim za mnenja (1.6.2005 6:36:19)
Kako ves, da se v to lahko vtikas? Ce to ves.. se vtakni.. ce ne ves.. je bolje, da se ne.. In nasploh se mi zdi bolje, da se ne.. Verjeto ti gre za tega otroka.. ki pa se bo ob vsem tem veliko naucil.. In ce zelis pomagati v taksnih situacijah, kot je tale.. potem lahko gres kar povrsti. Mogoce lahko zacnes ze pri svojih sosedih.. in ziher ti dela nikoli ne bo zmanjkalo.. dokler bo obstajala tako cudna organizacija druzin. Posledica je pac taksna.. meni nic cudna!

india -> prosim za mnenja (1.6.2005 7:41:04)
Tjazy, sori, a če nisi imel kaj poametnejšega za dodat, tudi tega ne bi rabil. Če bi bral,kot je treba, bi videla, da se ne vtikam sama, ampak, da sem dejansko vključena oz. seznanjena z dogajanji direkt od familije. In kaj na konec koncev mene brigajo sosedje? Ja, gre pa mi za tega otroka, ker mi pomeni več kot morda kateri drugi. Tako kot je to tudi drugod: eni so ti ljubši, za druge ti ni mar. Pa hvala za tako mnenje, ki ni bilo potrebno,ker ni dalo nobenga pametnega oz.konstruktivnega odgovora!:miska:

Bela -> prosim za mnenja (1.6.2005 7:58:10)
Miska, sam to lahko rečem, da se pol starši ne bodo čudili ko bodo otroci res razpadali pred njihovimi očmi! Na koncu pa jih bodo samo obtoževali, in jokali da že zakon je štala, pol pa so še otroci postali hudi uporniki. Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da otrok podzavestno lahko pade v hud štos... Npr. od moje prijateljice mož ima hčer staro 14 let. Z bivšo ženo sta se ločila ko je dekle imelo 7 let, nato je živela pri mami. Odnosi doma so bili katastrofalni, depresija, kreganje, obtoževanje...nikjer niti kaplice ljubezni, kje šele vprašanje ali je z jihovo punco sploh dobro, kako ona vse to sprejema...nič. Zdaj ko je stara 14 let, je uporniška, totalno zakompleksana, nobenemu ne zaupa, je lepa a se ima za grdo, pije, kadi, se reže po telesu, zaostaja v šoli...TO JE OTROK KI JE RASEL BREZ LJUBEZNI STARŠEV. Ker so se starši raje ukvarjali z njihovimi problemi in ne z hčerko jim zdaj dobesedno razpada pred očmi. In najbolj grozno je to, da jo povrh vsega še krivijo ion jočejo, kako sta boga, da zdaj še hči dela probleme. Še zdaj ne vidista, kaj sta ušpičla! No, moja kolegica je z njenim očetom poročena 4 leta in mata š3 edva mala otročiča in pred 6 meseci se je ta punca preselila k njim domov, ker doma z mamo ni mogla več.Tko, da zdaj je še v tisti hiši pekel...prijateljica se na vso moč trudi, da bi se s punco pogovarjali, jo spodbuja... Sam je zelo naporno, ker je šla tako daleč, da ne posluša nobenega, živi v svojem svetu, ki ni nič lep zanjo.je v puberteti in zakega konja je težko brzdat. Zato, opomni tvojo kolegico, naj pametno in zavestno rešuje probleme, da slučajno ne bi pozabila svojih otrok...oni so na prvem mestu, pol pa naj se odloči kakor želi.

Anonimen -> prosim za mnenja (1.6.2005 9:13:49)
Miska.. ves.. enkrat sem se jaz vtaknil v podobno zadevo.. oziroma midva s partnerko.. pa tudi se nisva sama hotela vkljucit.. ampak so naju notri potunkali.. midva pa halucinirala, da lahko se kaj resiva. Na koncu, ko sta se koncno locila, sta izjavila, da sva midva kriva, da je do tega prislo.. Heh.. dobro, da sva vsaj midva prisla ven v enem kosu.. lahko bi tudi v dveh. In takrat, bi bil vesel, ce bi mi nekdo dal tak nasvet.. in ce bi ga uposteval seveda.. in verjetno ga ne bi, ker se mi je tako zelo fajn zdelo, da pomagam.. :)- Ti lahko kar povem, kaj se bo zgodilo.. To si tuki napisala.. predno gres v to bitko.., da si naberes malo energije, ker vsi ki ti odpisemo, ti damo malo energije.. ker itak si ze odlocena, da v tole gres.. in nekaj casa.. mesec dva, tri.. odvisno se boste igrali slepe misi.. in ob tem halucinirali ,da kdo komu pomaga.. in na koncu se ko bojo iz tebe izcrpali vso energijo, in morda spravili v disharmonijo tudi tvoj zakon.. se bos totalka izrpana in brez energije.. in razocarana tolkla po buci, zakaj si sla to naredit... in ugotovila, da bi vso to energijo raje vlozila v svoj zakon.. svojega otroka.. v SEBE.. Ker tam itak spremenila ne bos NIC! Pa oprosti.. za mnenje.. Bom pa vesel, ce sem se zmotil..

Anonimen -> prosim za mnenja (1.6.2005 9:33:13)
Če si prijateljici že povedala svoje, itak nimaš več kaj. Normalno, da ni zaleglo. Po moje je edino, kar lahko narediš, to, da tej punčki poveš, da če te bo potrebovala, lahko računa nate. Pa ne enkrat, večkrat, resno, brezpogojno, tako da se bo na to spomnila v primeru, če bo morda prišla na konec kakšne poti, pa ne bo več videla izhoda. Mogoče se bo pa res spomnila nate, če bo kdaj tako daleč prišlo. Zdaj itak ne bo pristala na nič, še najmanj da bi se podrejala tujcem. Če pa človek več ne vidi izhoda iz nastale situacije, pa se morda čisto na koncu le spomni nekoga, ki mu ponuja roko.

india -> prosim za mnenja (1.6.2005 9:48:52)
Splišni, hvala, to bom upoštevala. Žal sem res malo predaleč, da bi ji stala še bolj ob strani. Tjazy, ne, ne mislim reševat ali ločevat njunega zakona, svojega zakona in družine ne mislim in ne smem ogrožati,ne s tem, ne s čim drugim. In niti slučajno nisem tip,ki bi lahko nekomu solil pamet, kaj naj naredi. Sprašujem v bistvu za nasvete,kako pomagati temu otroku, da ne zaide v še večje težave. Razumem pa po eni strani tudi priajteljico in njenega moža, da še želita ujeti vlak za srečnejše življenje, vendar ne za ceno otorka. Tega pa ne odobravam in povem ti, da sem v primeru, da vidim, da ne bom mogla narediti nič, pripravljena na to,d a obrnem hrbet in pač usodi pustim pot.

Anonimen -> prosim za mnenja (1.6.2005 10:07:24)
Kako pomagati temu otroku? Tko kot pravi Slipsi.. se ne bo hotela obrniti na nekoga drugega.. ampak si zeli, da bi njena druzina "normalno" funkciaonirala.. tako da zdaj bi ji lahko pomagala samo tako, da se ta druzina sesuje.. ali pa zdruzi. Tega pa ne mislis pocet.. pravis.. in verjetno se ne bo zgodilo niti eno niti drugo.. Ce poklices prijateljico.. in reces, naj ti da otroka na telefon.. bo ona hotela vedeti, kaj zelis od tega otroka.. in to bo zelo cudna situacija.. in lahko se tudi skregate.. Ker obicajno si clovek misli.. Kdo pa misli, da je, da se gre drugo mamo mojemu otroku.. EGO naredi svoje. Najboljs da ji direkt na ostro poves,.. Naj se neha ** s svojim in predvsem z drugimi zivljenji... da se ne bo zivljenje zacelo ** z njo in ji serviralo kaj primernega tej situaciji. Pritisni na njo, da vidi, da je to "stala" in da nekaj naredi..

Anonimen -> prosim za mnenja (1.6.2005 14:50:39)
Miška veš kaj pravi en prastar pregovor: fra moglie e maroto non meter il dito. Nekako takole:med ženo in moža ne vtikaj prsta-ali nosa.

Anonimen -> prosim za mnenja (1.6.2005 14:51:19)
Pardon---maroto je pravilno marito.

india -> prosim za mnenja (1.6.2005 15:11:21)
He, Neva, razumem kar pravi pregovor, sicer pa, saj med njiju se res ne mislim vtikat. Kot sta se spravla skup, naj se še narazen, če že ni druge poti.

Andra -> prosim za mnenja (2.6.2005 10:26:31)
Ja Miška01 precej zakomplicirana zadeva. Skupaj ne moreta biti, narazen pa tudi ne moreta iti. Problem je precej pri njej, ker nima kam, pa finance... Ko prebiram vse odgovore, se mi postavlja vprašanje, pa tudi če bi prišlo do ločitve, je ona sploh sposobna skrbeti za odraščajočo najstnico? Namreč kjub temu, da onadva ne funkcionirata med seboj, bi se ona kot "mama na mestu" morala zavzet za svojo hčero in ji ne bi smelo biti vseeno kaj se dogaja z njo in da dobesedno propada pred njenimi očmi. Jaz bi prvo tvojo prijateljico vzela vroke in jo spucala kot staro pušo!!! Naj se začne obnašat odraslo in predvsem, svojim letom primerno. Nega naj se smilit sama sebi. Z možem pa naj živita eden mimi drugega, če ne moreta skupaj. Skupna naj jima bo samo streha nad glavo. Poznam dva para, ki tako živita že dvajset let in na takšen način so našli svoj mir. Nimajo medsebojnih stikov, čeprav živijo v isti hiši. Veš Miška01, postanem besna, ko vidim ljudi kako so neodgovorni. Ti imaš veliko družino in sama dobro veš koliko energije potrebuješ, da vse to obvladaš in verjetno prideta z možem tudi kdaj navzkriž, pa tega ne prenašata na svoje otroke. Otroci so zame sveta stvar! Prvo oni, potem pa vse ostalo. Vsi imamo težave (velike in majhne) pa zaradi tega ne vržemo puške v koruzo. Življenje je boj in bodimo zmagovalci! Upam, da sem ti s svojim mišljenjem kaj pomagala. Pa lep dan!

piščanc -> prosim za mnenja (3.6.2005 22:40:19)
dekletu lahko najbolj pomaga dobra družba vrstnikov, na kar težko vplivaš, mogoče pa lahko pomaga kakšna teta, babica, znanka, ki je punci blizu, pa bi jo vzela za kakšen teden na počitnice, da zamenja okolje in najde nekoga ki mu lahko zaupa. ena rešitev je tudi, da mama spoka k ljubimcu in pusti hčero z očetom in starimi starši, če je do sedaj ni naučila živeti, je tudi ne bo.

Stran: [1]