|
veselka -> RE: Septembrke 2009 - part. III (2.9.2009 8:50:36)
|
ojla,
se švercam na nek wireless [sm=smiley36.gif]
hvala vsem za čestitke [sm=smiley1.gif] ja, moja rožica Aurora je res velika, s tem, da mi tega sploh na nobenem uz niso povedali, tako, da tud pri porodu niso vedeli, kaj pričakujejo. je pa posledično tud precej lačna, dojiva se že, to sva kar hitro osvojili, ampak zanjo zaenkrat ni zadosti, tko da potem dobi še nadomestilo in pol je srečna [sm=smiley1.gif]
porod je bil pa precej naporen, ravno tak, kar sem se najbolj bala, pa se nisem hotela s tem obremnjevat.
v nedeljo okrog 21.30 mi je odtekla voda (v kolikor ne spiš, definitivno veš, da ne lulaš) in potem sva se z mojim odpeljala proti P. takoj so se začeli tudi moji popadki, na 4 min. okrog 22.30 sva prispela v P, kjer so mi naredili CTG, potem pa pregledali, koliko sem odprta, in sem bila še vedno samo za 1 prst, problem je pa nastal, ker je bla plodovnica že zelena. takoj so me klistirali, s čemer so se popadki začeli jačati in kr hitro so bili na 2 min, močni pa tako obupno, da mi je bilo slabo, pa še pritisk mi je padel in sem bila od vsega skupaj popolnoma zelena v obraz, stat pa tud nisem mogla, ker me enostavno noge niso držale. zarad neznosnih bolečin so mi ponudli EA (čeprav nisem šla na predavanje), ki sem jo z veseljem sprejela. samo treba je bilo počakat, da bom odprta vsaj 3 cm, to pa se je vleklo, ker kljub močnim popadkom, so bili le-ti neučinkoviti in sem se odpirala prepočasi. no, ko smo končno prišli do 3 cm, je pa nastal problem z EA, ker se nikakor nisem mogla v hrbtu tako zvit, da bi šla vretenca narazen in je anestestezist poskušal in poskušal, ampak ni šlo. sem bla na koncu že tko prešpikana v hrbtu in bolelo me je, ker mi je vedno v živc zadel, da na koncu, ko je bila še možnost v leže, sem odklonila, da ne morem več. tko da smo nadaljevali brez vsega, jaz sem bla pa že tko izmučena in obupana, da sem jokala. da zadeva ne bi mogla bit še slabša se je odpiranje končalo pri 4 cm, potem pa so bli moji popadki neučinkoviti, tako da do 7 zjutraj nismo nikamor napredovali, mala pa je mogla čim prej vn. vmes sem se od bolečin še pošteno nabruhala.
ob 7ih je prišla nova babica in so mi dali umetne popadke, ki so takoj začeli svoje delo, bili so pa pošteno hujši kot moji, pa že moji so me spravljali v obup (sem se skor odpovedala vsem nadaljnim otrokom [sm=zmeden.gif]). babica je bla res odlična, skos je bila pri meni in me bodrila in vodila, sem jo kr poslušala (kaj pa češ) in v eni uri sem se odprla za dodatne 3 cm, kar je pomenilo še 3 in res sem upala, da mi uspe v 1 uri. je kar težko bit v položaju, ko ne veš, kako bo naprej in koliko časa bo tole še trajalo, ampak pač moraš naprej delat (če bi mi ponudli CR, bi ga takoj vzela). no v glavnem, čez eno uro sem bila že skor popolnoma odprta, samo še en mali košček vratu se ni hotel stanjšat in ga je babica na koncu držala stran, ko sem prvič pritisnila. no in tukaj se je spet začel nov problem. ob vsem pritiskanju moja rožica ni šla ven, ker pač bla tko velika. glava še ni bla tolk problematična, zataknilo se je, ko je bla glava že zuni, vse ostalo pa ni hotlo ven. tko da smo na koncu delali 3je, da bi jo spravli ven, jaz s pritiskanjem, babica jo je poskušala ven povlečt (ne da bi jo poškodovala), pediater (se mi zdi) je pa z druge strani pritiskal na moj trebuh. tko da je blo treba kar en kup potiskov še za trup ven dobit. ampak ko je pa to vn padlo... sej ne znam opisat občutka... v trenutku te preplavi neznaska sreča in kr naenkrat je "vse pozabljeno" (vseh 12 ur matranja), samo da je rožica bla zunaj in zdrava.
zdej se je pa sploh ne morem nagledat. ponoči mi jo odpeljejo, ker drugače sploh ne spim, pa še za papat dobi dodatno (tudi čez dan), ker količina mleziva zanjo ni zadosti. zdej je na UZ kolkov in sečil, tko da bomo kmalu zvedli a bo treba v Lj. drugače pa nič kaj dosti nebogljeno ne zgleda, kot ostali drobižki, ampak imam občutek, da kar ve kaj hoče in tud dojenje je zlo hitro steklo, zdej je pa skor z joške ne spravm, čeprav je notr premalo (jo ma pa za dudo in zaspi zraven). zlo rada me za prst drži, pa paše ji če jo božam po ličku. tud nasmešek nam je že poslala.
bradavice me že kar pošteno bolijo, pa sva probale z nastavki, pa ne znam ne js, ne ona, tko da bomo pač malo potrpeli. sej po nekaj min dojenja, se mi zdi, da bolečina od vsega hudga kr otrpne. dude tud ne maramo.
a škorpijončica je pa očitno bla v sosenji porodni, glede na to, da je planirala porod v postojni. sej sm slišala en jokec ponoči [sm=smiley1.gif]. bom povprašala, ker tukaj se ne vidimo prou dosti z drugimi. včeraj sem dobila tudi nadstandardno sobo, pa še moj [sm=love.gif] pri meni biva, ker je čist iz sebe od sreče, pa ful si je želel bit z nama, pa tud rada bi, da se čimprej dobro spoznata, tko da sem zdej čist na svojem. včeraj je dobila moja cimra celo vojsko obiskov, pa je blo kr neprijetno (čeprav je hišni red, do dve osebi hkrati), ker sem morala mojo podojit... pa ni problem joške ven potegnit, ampak je pač cel šundr pol v sobi in dvomim, da dojenčku to kaj paše.
komaj čakam, da gremo domov [sm=9nebesa.gif]
|
|
|
|