sinskaT -> RE: Julijske morske zvezdice in ježki (22.10.2009 11:19:52)
|
Ojla čwekice, sama kar malo zanemarjam tale naš čwek ampak mislim, da mi ne gre zamerit ob dveh malih otročkih ; ) Mi smo fino fajn, večino časa vzunaj, danes pa ta dež..bljak. No imam pa vsaj čas za računalnik hihi. Mali lepo spi - ponavadi kar cečino dopoldneva prespi, popoldne malo manj, noči so ok. Naslednji teden nas čaka cepljenje - kaj pa vem - glede reakcije bi rekla, da so lahko kak dan dva malo bolj jokavi in mogoče ponoči slabše spijo, upam pa da to ni dolgoročno. Je pa res, da je ta prva ful lepo spala ravno do 1. cepljenja, pol se je pa povečini večkrat zbujala. ampak sej mine [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Še kakšno leto dve, pa bomo iz ta hujšega ven..hehe! Radosti majhnih razlik med sorojenci kaj čmo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley16.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley16.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley16.gif[/image]. Vozičkarice - sama jih bolj poredko srečujem saj najraje vozičkam po kolovozih. Imam pa eno fajno sosedo, ki je prav tako julijka 09 in se občasno malo podružimo pa je prec bolj zabavno. Aja še tole. Glede izjokavanja otročkov: nič dobrega ne dosežeš s tem! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]znanstveno podprto...sama upoštevam materinski čut in ne kaj naj bi naredila v tem in tem primeru..samo moje mnenje pač. Mogoče bo kateri zanimivo (kopirano iz RR-ja): Izjokavanje (angl. cry it out) Ena od najpogostejših metod, ki jo starši v dobri veri uporabljajo za uspavanje, pravi: pustite otroka, da joče, dokler ne zaspi. Poznamo bolj ali manj stroge različice, toda cilj je pri vseh isti: »Naučiti« otroka, da zaspi takrat, ko se staršem zdi, da je čas za spanje, in da prespi celo noč. Vrsta samooklicanih strokovnjakov za spanje piše, kako je treba otroka še budnega položiti v posteljico in oditi iz sobe. Ker so otroci izjemno občutljivi na ločitev od staršev še posebej zvečer in ponoči, seveda sledi jok in prošnje po staršu. Če starši te otrokove potrebe ne upoštevajo, se v njegovih možganih začne proizvajati stresni hormon kortizol. Takšna stresna obdobja, ko starši otroku odrekajo bližino in občutek varnosti, dolgoročno povzročijo nepopravljivo škodo. Otrokov sistem za uravnavanje stresa postane ob take vrste pretirani izpostavljenosti stresu preobčutljiv, kar se v odraslosti kaže kot velika preobčutljivost na vsakdanje stresne trenutke, lahko pa vodi tudi v nagnjenost k depresiji in raznim tesnobnim stanjem, strahu pred samoto, ločitveni tesnobi, napadom panike in različnim odvisnostim v kasnejšem življenju (Sunderland, 2007). Metoda izjokavanja se staršem lahko zdi učinkovita, saj vsak otrok, pa naj bo še tako vztrajen, po nekaj urah omahne v globok spanec, če ne drugega že iz obupa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] in popolne telesne izčrpanosti. Starši si to zmotno razlagajo za zmago in starševski uspeh: »Našega smo pa naučili spati,« in podobno. V resnici ni tako. Metoda "izjokavanja" se na videz obnese, ker otrok pozneje zaspi brez joka, toda raven stresnega hormona v času uspavanja ostaja visoka. Otrok se je le sprijaznil in kratko malo predal. Kako kmalu, je odvisno od otrokovega temperamenta: nekateri potrebujejo 10 minut, drugi 10 dni, oboji pa sklenejo, da se očitno ne splača, da niso vredni in da je čustva bolje potlačevati in zanikati, kot pa izražati. Mnogi otroci postanejo po takšni izkušnji tudi nasploh manj odzivni, v vsakem primeru pa je vez s starši načeta in temelji zaupanja skrhani.
|
|
|
|