vanilla
|
Ja, tudi meni se zdi, da se tiste, ki čakajo že leta na pričakovani plusek preveč hitro razburijo in razjezijo na tiste, ki že v prvem krogu neučakano pričakujejo plusek. Mogoče je ravno prvič tisti feeling najmočnejši, ko komaj začneš in še ne veš, kaj lahko pričakuješ in si grozno želiš in se obenem bojiš.... Ravno tisti sladko-grenki občutek ob čakanju na trenutek, ko boš lahko delala test, ki ga še nikoli nisi... tista vznemirjenost! Verjamem, da je hudo, če čakaš več let, grozno mora biti.... Iz srca resnično želim vsem, da se vam konča ta nenehna agonija (sploh tiste, ki obiskujete tudi razne zdravnike) in da končno dočakate svoje detece. Jaz sem plusek dočakala že v prvem krogu in sem zdaj srečna mamica male 3-mesečnice in si res ne morem predstavljati, kako hudo je, če čakaš in čakaš, pa nikakor ne pride. Vseeno pa poskušajte razumeti tudi punce kot je niky31, ki je s tem komaj začela in so jo občutki tako zelo prevzeli, da je po eni strani rabila tudi naše nasvete in pomoč. Se spomnim sebe od lani, ko sem prepustila službeno zabavo in šla raje domov delat test, ker nisem mogla več čakat.. joj, kako so se mi tresle roke . Srečno vsem, ki upate, držim pesti in iz srca želim, da čimprej zagledate plus. Ti, niky31, pa se ne sekiraj - saj veš, da v prvem krogu res uspe redko komu, pa še to imamo itak vsak mesec kao samo 25% možnosti za zanositev. Umiri se, lepo "hopsajta" še naprej povsem neobremenjeno in tudi za vaju bo prišel magični trenutek.... Mogoče že naslednji mesec! Srečno vsem!
|