kapitan jan
|
Hvala punce za debato, vsako mnenje pozorno preberem, odločitev pa bo seveda moja, najina.
Mene prevara ni prizadela najbolj od vsega, temveč to, da je dva meseca sedel na dveh stolčkih, v moji vednosti, si pred mojimi očmi pošiljal sms-e z njo, se na koncu odločil, da moramo narazen....in po šestih dneh prišel zlomljen nazaj, postaran za deset let, takšen kot bi ga povozil vlak. Da sva se odtujila, je krivda obeh (zaradi prezaposlenosti, napornega življenja z majhnimi otroki, nespoštovanja sebe po dveh porodih,..), ampak njegov odhod na drugo stran brega je bila izključno njegova odločitev, potem pa je še mene potegnil v ta val in mi vsak dan zabadal nož v srce. Čez prevaro bi še šla, vse to,..pa resnično ne vem...
Danes se dobiva, me prav zanima, kaj mi ima za povedat. Ve, da nosim čustva do njega še vedno v srcu, a ve, da sem močna in zmorem vse. Ne bojim se ostati sama z otrokoma, a vem, da zanju to ni najboljše, in vem da ju nihče ne bo ljubil tako kot le jaz in on. Ampak otroci nekoč oddidejo in ostala bova sama. Ali se bova takrat spet ločevala ali bova ostala za vedno skupaj.
Timoteja, kako sta vidva začela reševati, ali je bil tvoj mož takoj iskren, odkrit, pripravljen na to, da se razčistijo stvari, kako sta začela graditi odnos, mu je bilo žal? Jaz imam občutek, da še vedno beži pred dejstvi, meče stvari pod preprogo, pravi, da sva kriva oba, nimava časa za pogovor, ker živi daleč stran. Enkrat je stopil do mene in me strastno poljubil, kot bi bila dva zaljubljenca sredi Pariza. Poljub nič ne reši, problem ostaja nerešen.
Nič se mi ne mudi, bom kar počakala, da se bo odprl in razčistil stvari. Če bo seveda želel, imel takšen interes in ne preveč umazanije za počistit. Potem pa bom premislila, ali si želim živeti z njim v dobrem in slabem še naprej.
Uživajte v tem lepem sončnem dnevu!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ko sem drugič to odkrila, nisem več želela dati še ene prilike, se pravi tretje. In ko sem se odselila z otroki, je pol leta po selitvi prišel do mene in rekel,d a bi bil spet z mano. No, jaz nisem več mogla dajat priložnosti. Kdo pa bi? 
