buča
|
Po 9 mesecih ležanja nas je zapustila naša babica.Klicali smo jo mama.32 let sem živela z njo.V dobrem in slabem....ne spomnim se,da bi me kdaj zmerjala ali kritizirala...vedno je bila tam...vedno tako močna in zdrava...dajala je občutek,da je večna.Nikoli potožila,da jo kaj boli,pri 82 letih mi je varovala hčerkico...sicer za slabo urico,a jo je....pa kako dobro je kuhala...dokler je lahko,je vse sama opravljala.Lani je padla in si zlomila kolk.potem ni več vstala.Ležala je 9 mesecev,stalno na hrbtu in stalno gledala v isto steno....prinesli smo ji tv,da je kaj pogledala..vedno pa je poslušala radio veseljak.Rada je jedla.Vse te moderne stvari.mojo pico še posebej.Pa čips...Prinesi mi tist rdeči krompirček iz trgovine,a boš,mi je vedno govorila...Ko sem bila majhna sva skupaj peli stoji učilna zidana....Vsak teden sva šli v KR v Mlečno restavracijo na pohan sir....mnogokrat sem pri njej gledala,kako mačka rojeva,pa potem vse poje za seboj.... ...imeli smo skupni wc in sem velikokrat čedila za njo...pa nikoli ji nisem ničesar rekla,nisem mogla....futrala je vse kar leze in gre..pa sem ji velikokrat rekla naj neha....včasih sem jo zmerjala,pa ne grdo...pa mi je sedaj žal...kako bi jo stisnila k sebi sedajle......kolikokrat mi je grela mrzle roke in noge,ko sem premražena prišla iz šole...pa kako je jokala,ko sem izgubila prvega otročka....skupaj z atom sta jokala....tudi ata ni več....odšel je pred 5 leti....Bila sem poleg,ko je mama umrla.Ravno smo imeli kosilo.Še pojedla ga je,potem pa dejala,da bo umrla.Mami je priletela nazaj in klicala reševalce....prišli so v 5 minutah,ker so bili v bližini...Ta čas sem stala nad mamino glavo,naglas jokala in govorila mami naj gre,naj se ne boji,naj se spusti,naj gre k atu....dala sem ji lupčka na čisto mrzlo mokro čelo in ji rekla naj pozdravi mojega sinčka....ati mi je gtovoril,naj preneham,da ni rečeno,da bo umrla....jaz pa sem vedela...prav vedela sem...ko so prišli reševalci,sem šla ven in se usedla na stopnice....15 min jih ni bilo ven...niti se ni ničesar slišalo,ni bilo nobene panike....soseda me je objela,jaz pa sem ji rekla,da upam,da je umrla....potem je prišel reševalec pa sem ga vprašala kako je z mamo...gospa je umrla....stekla sem v dnevno,kjer je ležala....suvala sem vanjo in jo klicala mama,mama.....pa nič...pa tako večna je bila...nikoli bolna,nikoli tožila,nikoli nič....sestra me je vprašala kako sem,ker sva bili najbolj navezani ena na drugo...veste,da sem dobro.ZELO JO POGREŠAM!A bila so lepa leta,stalno ležanje pa ni življenje...ko sem šla v službo,sem šla k njej,ko sem prišla iz službe,pa tud tko velikokrat.....2 meseca nazaj sem prinesla kamero,pa sva na televiziji gledali vse,kar sem posnela,pa tudi ata,ko je bil še živ...jedel banano,pa ker je bil gluh vse narobe zastopil...kako se je mama nasmejala takrat....res mi je bilo težje pri srcu,ko je mama rekla,da gre še na eno operacijo,potem pa bo spet hodila....če pa sem vedela,da ne bo....moja mami jo je rihtala čez dan,zelo se je namučila,mama je bila težka čez 80 kg...ponoči pa sem bila sama za vse....kolikokrat me je klicala,pa sem jo dobila sredi dnevne...kako sva se namučili,da sva prišli nazaj na posteljo....jaz pa imam 50 kg...včasih je samo kaj zaropotalo,pa sem sredi spanja tekla k mami...pa sploh ni bila ona...včasih sem imela paranoje,da me kliče,pa me ni.....spodaj pa še vse vonja po mami....njena glasbena skrinjica pa še poje-al me boš kaj rada mela...in se vrti,kot takrat,ko sem bila še majhna.....
zdravnik je rekel,da sem se zelo lepo poslovila od mame,ko se ji rekla,naj gre,naj se spusti,naj gre k atu...rekel je še,da me je slišala,ker je sluh zadni čut,ki umre.
Naj počiva moja mama v miru!
_____________________________
Moj najsvetlejši sonček Pika-25.5.2003
že 6 let čakamo bratca ali sestrico...zdej že 8..
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Drži se.
. Še danes po treh letih se vsak večer v mislih pogovarjam z njo. 
