|
Monstera -> RE: Prvi poizkus zanositve (4.1.2010 13:59:23)
|
Dekleta, lepo pozdravljena! Anzetki hvala za izkušnjo, res si me nalila z motivacijo in pozitivno energijo :D coris pozdravljena! Prav nič se ne obremenjujta s taščo, če vidva čutita, da je pravi čas, je čas pravi. Od tu dalje se gre samo za vaju in za nikogar drugega. Verjamem, da vama mama želi samo najboljše in mogoče misli, da sta premlada, ravno zaradi tega, ker je sama tako hitro rodila in želi, da izkoristita mladost. Ampak vsak je zase drugačen, vsak ima svoje želje, in če si vidva želita otročka in vaju to osrečuje, potem ga imejta. Mama se bo mogla sprijaznit, da se sedaj vidva odločata kako bosta živela in ne ona za vaju oz. za sina. Mislim, da on sam si zelo želi otroka in življenja s tabo, ampak se boji svoje mame. Vem, ker tako je bilo tudi pri meni. Vedno strah, če se prav odločam, glede na mojo mamo, ker nisem vedela, kakšna bo reakcija. Ampak sedaj sva rekla, da je to najino življenje, da sva midva v tem in se midva odločava. Zakaj bi imela otroka 3 leta kasneje, ker bi moja mama tako hotela. Ma ni pogojev. Saj smo neodvisni od staršev kaj ne? Se bodo že sprijaznili, morali se bodo. Povej mu, da se gre za vaju, jaz sem 100%, da se on svoje mame boji, tako da ne ga obsojat, mogoče tudi ne bo priznal ali pa še sam tega ne ve. Povej mu tudi, kakšne težave lahko nastopijo, če bosta čakala. Moj je rekel, še dobro, da sva se sedaj odločila (jaz imam 23, on 27), ker poglejte kako se to zavleče. Še rekel je, da bi lahko že prej se za otročka odločila. Sama sem začela navijat za dojenčka že tam pri 20ih, 21ih, pa je on pravil, naj najprej faks dokončam. Pa ga še vedno nisem, ampak ne mislim več čakat. Čim več se o tem pogovarjajta, da tudi on začuti, kar ti čutiš. Drugače pa v tvojih postih zelo čutim ljubezen in željo do otroka in do videnega pluska hehe, pa ne pravim, da pri drugih ne, samo res si tako opisala vse, da kar čutim, kako čutimo enako, vse tako čutimo in komaj čakamo! Tvoja zgodba, ki si jo napisala o gospe, je zelo tragična, na žalost resnična in verjetno je še mnogo takih. Kot kaže, stres zelo slabo vpliva na našo poti do nosečnosti. Ravno sem srečala znanko, ki je nosečka, uspelo jima je v prvo, ko sta se odločila, pa sem ji povedala, da imam sama malo težav. Rekla je, ne se sekirat, da ona ima prijateljico, ki je bila na 4ih ali 5ih umetnih oploditvah, potem pa je zanosila po naravni poti. Tako da dekleta, dajte uživat v [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/sloncek.gif[/image], ne kalkulirat, računat, kdaj test naredit.. Midva z mojim sva ta mesec vsak dan, med prazniki sva bila oba doma, sva tudi večkrat na dan, imela sva se lepo, nič nisem računala, kdaj bo ovulacija pa tudi za test sem si že datum izbrala (15.1.), prej ga ne bom delala. Tako grem iz dneva v dan. Lahko ne vem kako računamo, samo sekiramo se zaradi tega, če ne bomo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/sloncek.gif[/image] in bili sproščeni, ne bo nič. To je glavno kar lahko storimo.
Kar je napisala luna_25 je po mojem tudi res. Ženske prav začutimo materinski čut. Moj sam je rekel, da se ne počuti tako kot se jaz. Sama že neizmerno ljubim svojega otroka, pa še noseča nisem. On se sploh ne počuti tako in po mojem se ne bo, dokler ne bo videl buha ali celo dokler ne rodim, pa še takrat znajo manj čutit, saj tudi sami ne doživljajo čustev tako močno kot ženske. In tudi to je res, da si jih veliko želi prej vse uredi, stanovanje, služba, šola... Saj kakor komu paše, ampak dostikrat pri nekaterih kar ni in ni še vse poštimano, vedno še kaj najdejo. Moja prijateljica, ki je septembra2009 rodila, zanosila nenamerno, je rekla, jah kaj, saj nikoli nisi čisto pripravljen, vedno nekaj najdeš.
V zakup pa si je treba vzeti tudi to kar je napisala isobel. Sama tudi še nimam faksa končanega, imam pa veliko podporo in veliko ljudi za pomoč okrog sebe. Starši mojega so recimo upokojeni, in ravno zato sedaj iščeva stanovanje v istem mestu kot so oni, da bodo lahko priskočili na pomoč, če bo to potrebno in ne dvomim, da bo. Bodo pa to storili z veseljem :D
jacki. kot sem že zgoraj povedala, gre se za vaju in nikogar drugega. Verjetno se tudi še ne razumete tako dobro, saj je brat star komaj 20 let. Moj recimo, je še popolnoma nezrel pri teh letih, me malo čudi, da po eni strani tvoj že razmišlja o otroku, po drugi pa se ne razume s sestro. Vse se lahko še spremeni, ko boste starejši, in mislim, da se imajo enako stari bratrančki in sestrične lahko zelo fino in vas to lahko zelo zbliža.
Folno kislino sem jaz začela jemat, ko sva midva že delala na bebiki, pa še vedno nisem nosečka, bo pa zdaj en mesec kar jemljem folno. Mislim, da ni treba čakat te kure, naši starši tega sploh jemali niso pa še mnogo česa ni bilo pa je z nami vse vredu, kaj ne? Vi kar veselo na delo :D Vzamem pa po kosilu in mi še niti enkrat ni bilo slabo.
No, sem malo več napisala, ker se nisem že dolgo javila, pa sem mogla vse nadoknadit hehe. Vidim, da so nekatere izrazile željo, da se o taščah in podobnih stvareh govori drugje, meni se sicer s tem ne zdi nič narobe, ker se le spoznavamo, kar mi je tudi všeč. Ampak, kakor želite, jaz sem pustila še svoj odgovor.
Drugače pa upam, da ste lepo praznovale! V novem letu vsem mamicam želim čim več lepih trenutkov z družinico, vsem bodočim mamicam pa, da čim prej ugledamo plusek in da letos zibamo! Jaz sem prepričana, da bomo.
|
|
|
|