|
Nika v službi -> RE: ali bi se preselili (16.7.2009 10:40:41)
|
Ponujeno delo bi moralo biti res sanjsko, da bi se za kaj takega odločila. Preprosto - zato, ker sem komot. Da ne bo pomote, službeno in privat izredno veliko in radi potujemo, smo obdelali dobršen del sveta in mi tak dinamičen način življenja ustreza. Da pa bi se za leto, dve preselila nekam drugam, bi pa morala imeti presneto dobre razloge. Govorim pa to striktno za tole obdobje, v katerem sem zdaj, ko imamo še vso družino na kupu, starše po obeh straneh, ki uživajo z vnuki in mi, otroci, ki uživamo (tudi) v družbi svojih ostarelih staršev. Ko drug drugemu lahko tako veliko damo. Da ne omenjam prijateljev, ostalih sorodnikov, najinih služb, v katerih sva zadovoljna in izpolnjena. Tega življenja v tem trenutku ne bi zamenjala, ga imam mnogo preveč rada. In si drznem reči v imenu moža, da tudi on ne bi šel na tako misijo, če ne bi bila res maksimalno sanjska v mnogih pogledih - prava lokacija, veliko več denarja,... Mogoče bi o čem takem razmišljala kasneje, čez nekaj (deset[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]) let. To je tako kompleksna osebna odločitev neke družine, da jo je težko širše debatirati. Ker vsak izhaja iz svoje specifične situacije.
Absolutno se strinjam, da taka izkušnja pomeni veliko razširitev obzorij, ampak le-to lahko - če želiš in imaš možnost - pridobiš tudi skozi siceršnja potovanja. Mi smo s ta malo začeli pohajati naokrog pri njenih 7 mesecih in nameravamo tako nadaljevati, če bodo le še naprej dane možnosti za to. Ker nam tako ustreza in ker do zdaj še nisem našla prostora na svetu, ki bi me toliko "zakuril", da bi tam živeli. No, mogoče Monte Carlo ali Dunaj, vse ostalo pa je fascinantno, a za limitirano obdobje. Ker sem preprosto pač tak tip človeka.
Pretehtajta, napišita vse pluse in minuse, vse pomisleke, dvome, skrbi, pogovorita se in sprejmita odločitev, ki bo najboljši kompromis v dani situaciji. Kompromisom se v takih situacijah namreč težko izogneš. Srečno!
|
|
|
|