|
Anonimen -> RE: mamica in očka zgubila lukca (8.7.2009 9:32:41)
|
Sem zadnjič malo razburla dušo dohtarja, pa je tudi on povedal, da ne zmore vse. Meni so zafrčkali vse. pri atiju in pri mami. Pri meni pa ne bodo. In sem zelo glasna. Zato imam odprto na višjih organih. Vabili so me iz določene televizije, pa sem rekla, nisem žleht, zahtevam pa določeno pravico, da se pri dohtarjih zaustavi, to kar menijo, da si lahko dovolijo. Pa če bi bili vsaj usposobljeni in dali v vednost, da niso. Pri zdravstvu delam red. V čast mami in atiju.
Sem odšla v nedeljo na urgenco na Zdravstveni dom, so bili tako prijazni kot še nikoli. Kjer sem ji poslala nekam (ne z besedami), vzela kartoteko in odšla. K drugemu zdravniku. Doživela sem svoje. Z menoj se pa tudi ne bodo igrali
Največja kriza je, če sam pogruntaš da je nekaj narobe in na to opozoriš zdravnika. Postanejo arogantni, češ, kaj boš ti mene učil. Meni se je zgodilo, da sem tudi 3 leta opozarjala, da so prišli do dejstva, ki sem ga izpostavila pred 3 leti.
Opozarjam jih pa tudi sedaj. Ko sem zadnjič govorila o tigrastem komarju - kake posledice sem dobila. Zakasnele. Koprivnico sem fasala, usta so mi zatekala, pa sem najprej mislila, da mi je pač odpornost padla. In da sem fasala herpes na ustnicah. Hvala bogu je izginilo. In od tega tigrastega komarja, ki me je popikal po vseh straneh - dobila injekcijo. Je bilo vse ok. Spet opažam fleke, k iizginjajo. Pa sem si rekla, ne delaj panike. Kot so mi punce rekle v čveku za tri dni. Sedaj se mi dogaja, da imam levo nogo, samo levo, otečeno okrog gležnja, mrazi me, vsak dan čudim, da mi ta "otečenost" leze navzgor. Pa že tako imam težave glede srca. Vse se dogaja pa po pikih tirastih.
Ampak, ne dam se glede zdravnikov. Slutim, pa da tudi sama ne bom dolgo. Že dolgo nazaj sem to rekla. Brez, da bi se mi kaj zgodilo.
Če se vam bo kaj dogajalo pri zdravnikih, vpijte glasno in težite toliko časa, da ne bodo imeli možnosti reči, da vas niso mogli rešiti. Žalostno, da se mora zgoditi, kar se dogaja.
Če bi začela praviti, kako je bilo pri mami in atiju, bi vas tudi srat prijelo. Ko se sedaj borim zase, so prijazni. Ampak pečat ostane.
"Derite" se, kot je možno, ne dajte pokopat še koga.
Tak človek, ki je malomaren, ne bo pomagala kloufuta - zavedanje, da je uničil življenje. Sam bo potem bolj zrahljan, ko bo moral to prenašati. Zato takim dohtarjem ni vredno, da gredo na vislice. Dovolj je, da bodo zapečateni in jih bolelo to, kar so iz svojega Ega dovolili in zamahnili z roko. Če bi si drznil nekdo mene oklofutati kot zdravnik, ga tožim. Da bi mi umrlo dete zaradi njega, bi pil kri. Ne fizično. Dala bi mu piti tinte, kot se temu reče.
Žalostno. Ne pustite se niti dohtarjem. Čeprav so zaščiteni. Niso Bogovi, zato naj tako ostane. Da se ve, da nekaj ne štima. In je vedno več napak.
|
|
|
|