|
Flip -> Nasa porodna izkusnja (27.5.2005 9:34:52)
|
Poydravljene/i!
Odlocila sem se, da vam zaupam kako je bilo na dan ko je nas pikec prikukal na plan.
Vse skupaj se je precej vleklo..pdp je bil 8.3.2005, mali pa se ni in ni prikazal od nikoder...Trebuh ze dolgo ni vec bil trebuscek:)...In po enem tednu raynih ctg-jev in pregledov, so se mi odlo;ili na nedeljo sproziti porod umetno, saj je bil plod yrel...
Hja! Kot se je kasneje izkazalo se prezrel!!:sloncek:
Tako smo se zjutraj ob devetih odpravili v porodnisnico,jaz,moj dragi in najina prvorojenka...Na se en rutinski CTG!Med pregledom se je ydravnik odlocil, da ni vec kaj cakati in mi rekel,da bom dobila vaginaletko ya odpiranje maternicnega vratu...odprta sem bila le 1 cm!
Vsa vesela sem stekla v cakalnico in povedala mojima dvema..DANES BOMO PA RES RODILI!
Vsi vzhiceni smo se veselili poroda in po poljupckih in poydravckih sta odsla onadva domov, kot so narocili, saj da ko bo porod tako napredoval, bo ze babica poklicala moza, ker je yelel prisostvovat pri porodu.
Pomirjena, da se je koncno zacelo...in hkrai vznemirjena sem odsla v sobo na ginek. oddelku in cakala kdaj se bo zacelo...Aja..prvo vaginaletko so mi dali ob 11 uri.
Pa ni bilo nic...rahlo ybadanje...in se vedno nic! Po kosilu me pregleda zdravnik...Nobenega napredka...nic odpiranja! Pocakamo do sedmih, ko dobim naslednjo vaginaletko...Po priblizno pol ure me je tako zacel zvijat...pa sem morala lezat dve uri do ctg-ja.
Tam sem imela popadke a preslabotne! Mene pa je vse ze posteno bolelo...Po ydravnikovi presoji, naj ne bi rodila pred poldnevom drugi dan..Vsa zalostna se vrnem v sobo...Hodim gor in dol po sobi ter oh in sploh telovadim..pocepi...itd....Ona druga ki je bila v sobi me yacudeno gleda ko se vsakih pet minut skoraj sesedem na postelji od bolecin...Pa ti bos tukaj rodila! Pejdi lepo nayaj do ydravnika in mu reci da te boli!-mi je rekla...Ura je bila ze deset...In res grem do sobe kjer je spala nocna dezurna sestra in tam naletim na totalno veseljacenje..Ja dezurni ydravnik je slavil Rojstno dan in so veselo popivali in se sladkali s tortami in pecivom..Ko sem se tako izmucena pojavila na vratih in prosila ce bi me spet pregledal, ker da me yelo boli trebuh in vse...So se vsi zazrli vame kot ces, nebodigatreba, kaj pa ti tukaj tezis! Ne vidis da se zabavamo!
Med pregledom nato rutinsko voscim ydravniku ya RD, mislec da ga bom\ kaj omehcala in bo potem vsaj malo bolj prijazen...Pa nic...
Ko je koncal pa je rekel da res lahko grem v porodno sobo in mi dodelil eno tecno sestro naj me pripravi in odpelje eno nadstropje nizje.
Tako sem ob 11 uri vstopila v porodno sobo in tam me je na moje neynansko veselje pricakala zelo prijazna babica...cuteca zenska, res!
Se pred tem sem pa kar sama poklicala moza, naj gre od doma, saj kot se je kasneje iykayalo,ni yamudil ta edinstveni trenutek rojsta sina, ce bi cakal na klic babice!
Skupaj smo nato predihovali popadek za popadkom...se pogovarjali...ceprav je mene okol polnoci, enih yelo yvijalo...pa se nisem bila odprta vec kot 2cm!
Babica je ymajevala y glavo...videla je da me yelo boli a injekcjo proti bolecini baje lahko dajo sele ko sin vsaj 4 cm odprta! V premagovanje bolecin sem vlozila ves trud in napor...vse svoje moci...Na koncu nisem mogla vec govorit...samo y avtosugeriranjem sem si lahko lajsala bolecine!
Okoli dveh mi je odtekla voda...Potem pa kot bi odreyal...Takoj odprta 5cm...In popadki....kaksni popadki!!!!!!!!!!!!11:hudicek::hudicek:
Nobenega premora ya dihanje...Ko me je babica pregledala je bila se sama yacudena nad hitrostjo napredovanja poroda!
Ob pol treh sem yacutila da bi potiskala...Pravyaprav me je kar samo zvilo!
Porajala sem na boku...y eno nogo dvignjeno..zelo neudoben polozaj..Kar nekaj casa je trajalo, da je pokukala na dan glavica...In takrat nam je bilo vsem jasno, da bo to res velik dojencek!
Bolecin raje ne bi podrobno opisovala, srecna sem le da sem jo odnesla brez epiziotomije!
Pri ramenih pa se je zataknilo! Mali je bil res sirok in ni in ni hotel iti skoz.Po nekaj neuspesnih poskusih, se mi je na trebuh dobesedno obesila sestra, babica pa je skoy vpila da naj res fajn potisnem kolikor morem...Kmalu je dobesedno skocil v svet nas mali- veliki soncek...Filip Mai:duda::duda:9nebesa:angel::angel::metulj::muca:.
Ne vem kdo si je bolj oddahnil, midva ali babica...saj ko ga je dala na tehtnico, se je kaz
alec ustavil na 4820 gramih!!!!!:ups:
Meni se je ydelo v prvih trenutkih po porodu kot da sem se jay ponovno rodila...Neka blazenost me je prevevala...kar zjokala bi se lahko...Ob pogledu na malo struco ki so mi jo dali v narocje pa se mi je zazdelo, da je ves svet moj..lep in vreden zivljenja..vreden trpljenja ki sem ga prestala...
Kar nisem mogla odvrniti pogleda iy njegovih
ock:angel::angel::miska::metulj:
Tako lep dojencek je bil glede na to kako velik je bil.Cisto nic pomeckan ali vijolicen...Mirno se je prisesal k meni in pancal..:duda::duda:9nebesa9nebesa....
Ce odmislim srecnega ocka ki je y digitalcem skakal okoli naju in oddaljen ropot babice in sestre ki sta pospravljali...se mi zdi, kot da sva za trenutek vstopila v samo najin mali svet...jaz in moj sincek...
Sele ko sem se iz teh sanj predramila sem lahko rekla...Rodil se je najin sinko...Kako lep je!
Po enournem crkljanju se je moj dragi odpravil ob stirih zjutraj domov...Da sporoci veselo novico sestrici,\ ki je celo nosecnost nestrpno cakala bratca...bozala moj trebuh in pomagala nakupovati oblekice...
Mene so ob 5.15 prepeljali na oddelek porodnic in naju pustili sama...Tudi ocesa nisem yatisnila...Ves cas do zajtrka sem buljila v malo bitjece ob sebi...Toliko ljubezni sem cutila...Pri prvem porodu sploh ni bilo tako...Verjetno ker so me bolj omamili y raynimi protibolecinskimi yadevami pa sem bila bolj zaspana...In tamala tudi...
No po tem lepem jutru pa naju je cakalo naravnost grozno prebijanje dni na oddelku Novomeske porodnisnice.Morem povedati, da naj si yataknejo v rit tisto priznanje za otroku prijazno porodnisnico!
Se do nas mamic niso prijazni...kako bodo pol do otrockov..!!!!:hudicek::hudicek::grrr::grrr:
Ydravniki se vsi po vrsti vedejo,\ kot bi jim bilo malo mar ya nas...viyite so potekale kar iy vrat sobe...in se preden si uspel kaj vprasat ze ni bilo nobenega vec...sestre so nam delile dalerone proti bolecinam kot bonbone!
Pediatrinja ki pa je prisla pregledat mojega malega prvi dan po porodu pa je cisto ponorela ko je ugotovila da je imel ylom kljucnice! Drla se je ko ymesana, seveda name, dokler ji nisem yabrusila da jay pac nisem kriva in nisem vedla da je mali tok tezek in bi moral biti to CR...naj se kar lepo ymeni z zdravnikom ki me je sprejel in lepo celo noc proslavljal svoj rojstni dan...!!!!1111111:grrr::grrr:
Itak rayumem da so njena skrb le novorojencki, vendar kaj pa je s tem dretjem nardila dobrega ce me je vrgla iy tira in sem bila se cel dan zivcna potem da nisem mogla doojit dobro.
Naslednji sok je bila prehrana..Moram povedat, da glede na to kako so nas hranili, je se dobro da je katera sploh lahko dojila! Meni je moj vsak dan nosil zemlje in maslo pa med in kekse pa sokove...ker se caja ni bilo dovolj ya vse...kaj sele hrana! Niti kos kruha ni bil ob kosilu yraven...da bi ga lahko shranila in pojedla vmes med kosilom in vecerjo...In ya moje bivanje stirih dni so potem zaracunali yavarovalnici recipisi lepo vsoto 300 tisocakov in malo cez...Kaj sele ce bi mi delali CR!!!!!!!!!!1:ups::grrr::hudicek:
Najhuje pa je bilo to, da sem imela moza in hcero na obisku ravno v casu viyite ob peti popoldan, in smo se crkljali na hodniku na klopci pred sobo. Sestra ki je spremljala ydravnika na viziti me je potem ko sta vstopila v sobo grdo osinila s pogledom, zdravnik pa me je vprasal ali kaj potrebujem in ce sem uredu..Odgovorila sem da je vse o.k in da nic ne rabim.Potem sta vstopila v sobo in enako hitro tudi iystopila...Preden pa sta vstopila v naslednjo sobo pa me je sestra se grdo ostela, ces, da je to, da nisem bila v svoji postelji in v sobi yelo grdo in nespostljivo do
|
|
|
|