|
mulan -> RE: mamice iz Obale 2009 (12.7.2009 20:57:50)
|
Res je, dojenje rabi nekaj časa, da steče. Rekdokateri mami (in novorojenčku) uspe brez truda. Jaz sem obakrat polno dojila, ampak začetki so bili hudičevi. Od tega, da sem imela zelo malo mleka (predvsem na levi dojki), do bolečin, pa dojenja z nastavki... Ampak nisem nikoli dodajala. Sem raje vztrajno nastavljala na prsi in v roku enega meseca smo se lepo dojili (lepo prijeli in dovolj dobili). Do takrat pa je en obrok trajal tudi slabo uro - pet minut na eni, 10 na drugi, 15 minut pavze, pa spet na prsa... da je ja prišlo do neke konkretne količine mleka v želodčku.
IZVIRNO SPOROČILO: Hator
Pri dojenju pa kar vztrajam, čeprav imam bradavice čisto boge, takooo boli vsakič, ko Lukca pristavim, ampak ker vem, da je materino mleko zanj najboljše, bom še kar vztrajala. Sem brala zgdbe mamic, pa pravijo, da se splača. Včasih se stanje normalizira po nekaj dneh, včasih je potreben cel mesec. Nam je dojneje (že trkam) zdaj kar nekako steklo, edino kar je, da je še vedno zame zelo boleče. Ampak saj bo.
Za boleče (in čisto razpokane) bradavice je meni najbolj pomagalo mazilo bepanthen. Sem ga dala na gazo (tiste 5x5 cm), gazo pa na bradavice. Ful lepo hladi. In ni treba dol čistit pred dojenjem.
Malo optimizma: tudi bradavice se utrdijo in čez čas ne boli več.
Za prehrano pa tako: prvič sem se ful pazila, na koncu še brez mleka itd itd, pa je mala dosti prejokala in je imela polno spuščajev. Drugič sem se izogibala samo hrani, ki mene napenja in zapira in hrani, ki naj bi bila bolj alergena (ala jagode, oreščki, pomaranče...). Pikast je bil tudi on, ampak nič več kot ta prva (kjub pestremu jedilniku!!). Jokal pa je dosti manj... Tako, da ne vem, koliko je dejansko hrana kriva...
|
|
|
|