|
fionca -> RE: Kako do dobrega tipa (28.6.2009 10:26:33)
|
IZVIRNO SPOROČILO: angel_rebelde
Moškega se ne išče. Pride takrat, ko najmanj pričakuješ.
Jaz sem mojega spoznala takrat, ko sem imela tekmo odbojke. Se nisem niti pretirano zanimala zanj, ker je gluh, tako da sva počasi postala le prijatelja in pač poklepetala ko sva se srečevala pri tekmah... Počasi pa sva začela še prek MSN-ja kontaktirat, nato še preko SMS-a pa sva se dobila in je to to...
Da se ne bo katera spotaknila ob besedo, ker je gluh. Sama sem namreč naglušna, ampak z gluhimi, da bi bila v zvezi, se nisem videla.. ampak le do takrat, dokler nisem njega spoznala. Je res namreč zelo dober do mene, malega obožuje, in nas tri odobrava kot družino.
Ti si s svojim še skupaj, pa imaš že v načrtu, da si drugega poiščeš ali kako?
Ta najina zveza je bila polna nekih neprijetnih presenečenj. Z očetom mojega otroka sva skupaj živela le dve leti - otrok je star pet let, ker sva z mojim sinom prva tri leta živela pri moji mami. On je že takrat bil bolj svoboden... Sicer je večino časa živel z nama, ampak so bili dnevi, ko ga ni bilo, ker sem jaz bila seveda tečna, gospod pa je takrat raje preživljal dneve v svojem stanovanju. Neodgovorno, sama sebi se čudim, kako sem vse skupaj prenašala... Ko smo živeli skupaj, pa itak, da ne omenjam, kolikokrat me je poniževal. Ja, kadar me je pa kaj potreboval je bil pa sladek kot med. Boli me najbolj to, da ga še imam vedno rada, da bi bila rada z njim. A po tolikih letih osamljenosti in večino časa sama z otrokom. Da, on dela, a denarja ima vedno manj, skoraj nič. Ima namreč s.p. Ja sedaj se resnično razhajava.
|
|
|
|