heidi2
|
Jaz sem imela pa popolnoma drugačen problem s prenehanjem dojenja. Starejša je sama od sebe nehala pri letu in devet mesecev, tako da sem potrpežljivo čakala, da bo mlajši tudi - vsaj do dveh let. Pa mu še na misel ni prišlo, mulcu. Ko sem hotela udariti po mizi, se je naredil pa tako ubogega, da sem popustila. Natanko je vedel, kako me oviti okrog prsta! Tako da sem sama sebe postavila pred dejstvo. Namreč, med dojenjem sem bila zelo natančna glede alkohola, pa tudi kofeina, kadim pa tako ali tako ne, in tudi kozarca vina ne bi spila, da ne bi škodovala otroku. Tako da sem v soboto, ko me je napadal prehlad, za zdravje enega "ta kratkega ", potem pa itak ni bilo možnosti, da bi pil mleko (brez alkohola), in sem ga hočeš-nočeš-moraš postavila pred dejstvo, da je sedaj velik fant in da ne more več. V nedeljo se je potem cel dan kisal (jaz sem "terapijo" ponovila, tako da se je kisal še mož ), danes pa se je sprijaznil. In: če bi vedela, da bo šlo tako zlahka, bi ga odstavila že prej!!
|