ronja
|
na temo "starejši so modrejši" bi se dalo tudi razpravljati, ker stari butli tud obstajajo. Tako da se na ta rek ne gre opirati zgolj zaradi dejstva starosti.
še en podpis.
No, pri meni ni bilo tako: niti nisem imela faze, ko bi mislila, da sem najpametnejša, niti zdaj še vedno ne mislim, da bi imeli starši večinoma prav. Še vedno mi dostikrat svetujejo narobe. Ampak parkrat je bilo pa neprecenljivo:
- že v otroštvu so mi govorili, da biti drugačen ni slabo, ampak dobro in naj bom, kar sem (no, to so sicer dostikrat obžalovali, ampak meni je pomagalo )
- oče mi je ful pomagal pri težki odločitvi katero službo, ko mi je rekel: "mlada si, smeš naredit napako. če se narobe odločiš, pa kaj potem! Tisto leto te bomo pa že vzdrževali, če bi bil to problem" skratka to, da smem naredit napako!
- mami mi je ful pomagala, ko sem imela probleme z dojenjem pri prvi punčki in mi je edina rekla, da je to normalno, da je ona pri prvi imela še večje probleme in da se to zrihta. Za razliko od vseh ostalih, ki se niso spomnili nobenih problemov (sem pa kasneje ugotovila, da se recimo otrok na eni strani sploh ni pristavil, da so dojile samo 1 mesec ipd...) - ona pa je bila poštena in mije povedala po pravici.
- što ne ubije, jača, mi je velikokrat prav prišel in mi je res na kožo napisan. Če mi je težko, si to rečem in je lažje...
- što se mora, nije težko pa mi je prišel prav, ko sem morala "počivat" v zadnji nosečnosti in nisem smela ne ven, ne dvigat prvorojenke,... skratka groooozno. Ampak kot pravijo- šta se mora, nije težko...
Sicer imam jaz rajši čokoladni sladoled in rada gledam okoli, kam kakšno vedenje pelje, da mi ni treba vsega sprobavat na lastni koži. Tako da sem se od njiju naučila tudi dosti tega, česa ni dobro počet... V bistvu bi moja starša zelo redko lahko rekla: "no, vidiš, sem ti rekel/la", edino pri eni stvari pa res: "s fanti ne moreš bit prijateljica, sploh če so zaljubljeni pa res ne!" No, tu sta imela pa prav, priznam.
|
Natisni
